Svetovno prebivalstvo se nenehno povečuje. V nekaterih državah so uveljavili regulacije, da imajo dekleta lahko le enega otroka npr. Kitajska. Katera država bo imela največ prebivalcev leta 2050? Najbolj se bo populacija dvignila v Afriških državah. Prebivalstvo se bo dvignilo predvsem v tretje razrednih državah. Države, kjer prevladuje muslimanska vera bo imela izjemno rast. Države, kjer prevladuje katoliška vera pa bodo imele znaten padec.
Svetovno prebivalstvo se nenehno povečuje
Število svetovnega prebivalstva naj bi se v naslednjih 30 letih povečalo za dve milijardi ljudi. Zraslo naj bi s 7,7 milijarde na 9,7 milijarde leta 2050. Tako piše v poročilu Združenih narodov. World Population Prospects 2019: Highlights, ki ga objavlja Oddelek za prebivalstvo OZN, ponuja izčrpen pregled svetovnih demografskih vzorcev in možnosti. Študija je zaključila, da bi lahko svetovno prebivalstvo doseglo svoj vrhunec okoli konca sedanjega stoletja, na ravni skoraj 11 milijard. Poročilo je tudi potrdilo, da se svetovno prebivalstvo stara zaradi pričakovane daljše življenjske dobe in padajoče rodnosti. Število držav, ki doživljajo zmanjšanje števila prebivalstva, narašča. Posledice sprememb v velikosti, sestavi in razporeditvi svetovnega prebivalstva imajo pomembne posledice za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG), globalno dogovorjenih ciljev za izboljšanje gospodarske blaginje in socialne blaginje ob hkratnem varovanju okolja.
Svetovno prebivalstvo se v nekaterih regijah zvišuje, drugod zmanjšuje
Nove projekcije prebivalstva kažejo, da bo devet držav predstavljalo več kot polovico predvidene rasti svetovnega prebivalstva do leta 2050: Indija, Nigerija, Pakistan, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Združena republika Tanzanija, Indonezija, Egipt in Združene države Amerike (v padajočem vrstnem redu pričakovanega povečanja). Okoli leta 2027 naj bi Indija prehitela Kitajsko kot najbolj naseljena država na svetu. Število prebivalcev podsaharske Afrike naj bi se do leta 2050 podvojilo (99-odstotno povečanje). Regije, ki bi lahko imele nižje stopnje rasti prebivalstva med letoma 2019 in 2050, vključujejo Oceanijo (56%), Severna Afrika in Zahodna Azija (46%), Avstralija / Nove Zelandija (28%), Srednja in Južne Azija (25 %), Latinska Amerika in Karibi (18%), vzhodna in jugovzhodna Azija (3%) ter Evropa in Severna Amerika (2%).
Globalna stopnja rodnosti, ki se je s 3,2 rojstev na žensko leta 1990 znižala na 2,5 leta 2019, naj bi se še naprej zniževala na 2,2 leta 2050. V letu 2019 ostaja plodnost v povprečju nad 2,1 rojstva na žensko. Število rojstev se močno razlikuje po regijah: podsaharski regiji Afrike (4,6), Oceanija brez Avstralije / Nove Zelandije (3,4), Severna Afrika in Zahodna Azija (2,9) ter Srednja in Južna Azija (2,4). (Za zagotavljanje zamenjave generacij in dolgoročno preprečevanje upada prebivalstva v odsotnosti priseljevanja je potrebna stopnja rodnosti 2,1 rojstva na žensko.)
G. Liu Zhenmin, podsekretar Združenih narodov za ekonomske in socialne zadeve, je dejal, da poročilo ponuja načrt, ki določa, kam usmeriti ukrepe in intervencije. »Veliko najhitreje rastočega prebivalstva je v najrevnejših državah, kjer rast prebivalstva prinaša dodatne izzive v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine, doseganje večje enakosti, boj proti lakoti in podhranjenosti ter krepitev pokritosti in kakovosti zdravstvenih in izobraževalnih sistemov, da se nihče ne počuti zaostalega. “
Z staranjem prebivalstva se povečuje ekonomski napredek
V večini podsaharske Afrike ter v delih Azije in Latinske Amerike ter na Karibih je nedavno zmanjšanje rodnosti povzročilo, da prebivalstvo v delovno sposobni starosti (25–64 let) raste hitreje kot v drugih regijah, kar ustvarja priložnost za pospešeno gospodarsko rast zaradi ugodne starostne porazdelitve prebivalstva. Da bi vlade izkoristile to “demografsko dividendo”, bi morale vlagati v izobraževanje in zdravje, zlasti za mlade, in ustvariti pogoje za trajno gospodarsko rast.
Pričakovana življenjska doba se je s 64,2 leta 1990 povečala na 72,6 leta 2019. Leta 2050 naj bi se povečala na 77,1 let. Medtem ko je bil dosežen precejšen napredek pri odpravi razlike v dolgoživosti med državami, ostajajo velike vrzeli. Leta 2019 je pričakovana življenjska doba v najmanj razvitih državah zaostaja 7,4 let za svetovnim povprečjem. To pa predvsem zaradi vztrajno visokih stopenj smrtnosti otrok in mater, pa tudi nasilja, konfliktov in stalnega vpliva epidemije HIV.
Svetovno prebivalstvo se hitro stara
Do leta 2050 bo vsak šesti prebivalec sveta starejši od 65 let (16%). Za primerjavo je v letu 2019 vsak enajsti starejši od 65 let (9%). Regije, kjer naj bi se delež prebivalstva, starega 65 let ali več, med letoma 2019 in 2050 podvojil, vključujej Severno Afriko in Zahodno Azijo, Srednjo in Južno Azijo, Vzhodno in Jugovzhodno Azijo ter Latinsko Ameriko in Karibe. Do leta 2050 je lahko vsak četrti prebivalec Evrope in Severne Amerike star 65 let ali več. Leta 2018 so osebe, stare 65 ali več, prvič v zgodovini premagale število otrok, mlajših od pet let. Število oseb, starih 80 let ali več, naj bi se potrojilo. Povečalo naj bi se s 143 milijonov v letu 2019 na 426 milijonov v letu 2050.
Razmerje potencialne podpore, ki primerja število oseb v delovno sposobnih letih s starejšimi od 65 let, po vsem svetu upada. Na Japonskem je to razmerje 1,8, kar je najnižje na svetu. Dodatnih 29 držav, večinoma v Evropi in na Karibih, že ima potencialna razmerja podpore pod tri. Do leta 2050 naj bi 48 držav, večinoma v Evropi, Severni Ameriki ter vzhodni in jugovzhodni Aziji, imelo potencialna razmerja podpore pod dva. Te nizke vrednosti poudarjajo potencialni vpliv staranja prebivalstva na trg dela in gospodarsko uspešnost ter fiskalne pritiske, s katerimi se bodo v prihodnjih desetletjih spoprijele številne države, ko si prizadevajo zgraditi in vzdrževati javne sisteme zdravstvenega varstva, pokojnin in socialne zaščite za starejše osebe.
Migracije so postale velik del rasti prebivalstva v nekaterih regijah
Med letoma 2010 in 2020 bo v štirinajstih državah neto prilivi več kot milijon migrantov. Medtem ko bo v desetih državah neto odtok podobne velikosti. Nekatere največje migracijske odtoke vodi povpraševanje po delavcih migrantih (Bangladeš, Nepal in Filipini) ali nasilje, negotovost in oboroženi spopadi (Mjanmar, Sirija in Venezuela). Belorusija, Estonija, Nemčija, Madžarska, Italija, Japonska, Ruska federacija, Srbija in Ukrajina bodo v desetletju beležile neto priliv migrantov, kar bo pomagalo nadomestiti izgube prebivalstva zaradi presežka umrlih nad rojstvi.
