Booking.com

Kdo so Begunci in Zakaj jih je v Evropi Toliko?

Begunci prihajajo iz več držav. Danes je več ljudi kot kadar koli prej – več kot 100 milijonov – prisiljenih zapustiti svoje domove. Ta številka vključuje več kot 27 milijonov, ki so pobegnili iz svojih držav zaradi konfliktov, nasilja, preganjanja ali kršitev človekovih pravic, in več kot 53 milijonov, ki so razseljeni v svojih državah zaradi gospodarskih težav, vremenskih šokov ali smrtonosnih spopadov, vključno z vojno v Ukrajini.

Nasilje in dolgotrajni konflikti v državah, kot so Afganistan, Burkina Faso, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Mjanmar in Nigerija, so spodbudili povečanje števila prisilno razseljenih ljudi. Po podatkih Agencije ZN za begunce (UNHCR) je bila letos zaradi vojne v Ukrajini znotraj države razseljenih 8 milijonov ljudi. Po Evropi je zabeleženih skoraj 6 milijonov ukrajinskih beguncev.

Več kot 40 % beguncev je otrok, med katerimi je približno 1,5 milijona rojenih kot begunci med letoma 2018 in 2021. Mnogi otroci bodo verjetno ostali v izgnanstvu, nekateri potencialno do konca svojega življenja.

Begunci prihajajo iz več držav
Begunci prihajajo iz več držav
Booking.com

Migrantska kriza leta 2015

Leto 2015 si bomo zapomnili kot leto, v katerem je v EU prišlo do krize brez primere zaradi prihodov beguncev in migrantov. Kot je razvidno iz drugih kriz, je od milijonov Sircev, ki so zbežali s svojih domov, da bi se izognili nasilju, velika večina ostala v regiji v upanju, da se bo nasilje končalo. Zaradi pomanjkanja upanja na trajne rešitve so Sirci in drugi begunci vzeli usodo v svoje roke. Zapustili so regijo v iskanju dostojnega življenja.

EU je pritegnila številne begunce, ki so iskali zaščito, zaradi česar so bile nekatere države članice EU pod hudim pritiskom glede njihovih nacionalnih zmogljivosti za obravnavo, nastanitev in oskrbo prosilcev za azil. Pretresljive podobe humanitarne krize, ki se je jeseni z nižanjem temperatur še poslabšala, so zakrožile po vseh medijih.

Zahodnobalkansko pot močno uporabljata dve narodnosti, prosilci za azil dveh narodnosti: Sirci in Afganistanci. Samo ti dve državi sta leta 2015 ustvarili več kot 70 % tokov v katerem koli danem mesecu. Vrhunec pa sta dosegla avgusta z več kot 90 % morskih prihodov v Grčijo. Primerljivo manjši, a v porastu so prosilci iz Iraka. Opazno je, da se delež Sircev, ki se odločijo za to pot, od poletja zmanjšuje in je novembra znašal le 45 %.

Za primerjavo, prihodi po morju v Italijo kažejo veliko bolj mešano sestavo narodnosti. Številni migranti in prosilci za azil iz Eritreje, Nigerije in Somalije poskušajo ta nevaren prehod. Med Sirci ni priljubljena.

EU je pritegnila številne begunce, ki so iskali zaščito
EU je pritegnila številne begunce, ki so iskali zaščito

Kako se je Evropa odzvala na krizo?

Najprej in predvsem: v razdoru. Od poznega poletja smo bili priča vročim razpravam in razkolu med vzhodom in zahodom glede sprejema beguncev in njihove porazdelitve po Evropi. Ograje so bile postavljene na 5 mejah. Tako zunaj kot znotraj schengenskega območja. Ponovno je bil uveden mejni nadzor. Javno razpravo o migracijah in terorizmu so novembra sprožili strašni napadi v Parizu, čeprav jasne povezave ni bilo.

Na nacionalni ravni je več držav članic EU od jeseni začelo s spremembami svoje azilne zakonodaje. Te spremembe v večini primerov pomenijo zaostrovanje zakonodaje in omejevanje pravic prosilcev za azil.

Pripravili smo časovnico s kronološkim pregledom večjih dogodkov in političnih odzivov EU in njenih držav članic ter navedli, kaj se je zgodilo v posameznem mesecu. Na voljo je tudi podrobnejši pregled odgovorov po državah članicah EU. Zaradi količine razpoložljivih informacij in hitrega razvoja smo bili prisiljeni biti selektivni. Ne zahtevamo izčrpnega kritja.

Kako so begunci prišli v Evropo?

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ocenjuje, da je leta 2015 po morju prispelo več kot 1.011.700 migrantov, po kopnem pa skoraj 34.900.

To je primerljivo z 280.000 prihodi po kopnem in morju v celotnem letu 2014. Številke ne vključujejo tistih, ki so prišli neopaženi.

Sile EU za zunanje meje, Frontex, spremljajo različne poti, ki jih uporabljajo migranti, in število prihodov na evropske meje ter ocenjujejo, da jih je leta 2015 v Evropo prečkalo več kot 1.800.000.

Večina tistih, ki se odpravljajo v Grčijo, se odpravi na razmeroma kratko potovanje iz Turčije do otokov Kos, Chios, Lesbos in Samos – pogosto v šibkih gumijastih čolnih ali majhnih lesenih čolnih.

Begunci pridejo v Evropo preko kopnega in preko morja
Begunci pridejo v Evropo preko kopnega in preko morja

V kakšni nevarnosti so begunci med potovanjem?

Po podatkih IOM naj bi leta 2015 med poskusom prečkanja Sredozemlja umrlo več kot 3770 migrantov. Večina jih je umrla na prehodu iz severne Afrike v Italijo. Več kot 800 pa jih je umrlo na prehodu Egejskega morja iz Turčije v Grčijo. V poletnih mesecih je običajno največ smrtnih žrtev, saj je to najbolj obremenjen čas za migrante, ki poskušajo doseči Evropo. Toda leta 2015 je bil najbolj smrtonosen mesec za migrante april, ko se je v morju ob Libiji prevrnil čoln z okoli 800 ljudmi. Prenatrpanost naj bi bila eden od razlogov za katastrofo.

Evropska begunska kriza se bo poslabšala

Izčrpani iukrajinski begunci so od ruske invazije na njihovo državo februarja 2022 prestali pekel. Po podatkih Združenih narodov je vsaj 12 milijonov ljudi od začetka vojne zapustilo svoje domove. Več kot 5 milijonov jih je odšlo v druge države, 7 milijonov pa jih je ostalo razseljenih znotraj Ukrajine. Ocenjuje se, da se je več sto tisoč beguncev vrnilo nazaj v svoje domovine v relativno varna mesta, kot je Kijev.

Ti travmatizirani ljudje so se iz vojne razdejane Ukrajine prelili v evropske države, predvsem na Poljsko, in se tako izognili vsakodnevnemu grmenju ruskega bombardiranja. Večinoma ženske in otroci prinašajo srce parajoče zgodbe o smrti, uničenju in neskončnih dnevih, preživetih v podzemnih železnicah, kleteh gledališč in o nevarnem prehodu čez meje, ko ruske enote in orožje, namenjeno bombardiranju Ukrajine, zadenejo civilne cilje. .

Za evropsko celino ostaja osupljiva begunska kriza, najhujša v zadnjih desetletjih, katere izid lahko določi prihodnost Evrope in demokracije. Evropska mesta in kraji so do vrha polni Ukrajincev, ki potrebujejo takojšnje zdravstveno in psihološko svetovanje, stanovanja za zaskrbljene starše, prestrašene otroke, slabotne starejše ljudi in mnogi brez dokumentov ali fizičnih stvari – samo z duševnimi in fizičnimi brazgotinami vojne.

Mnogi se sprašujejo, ali lahko Evropa še naprej obvladuje begunsko krizo – z zagotavljanjem takojšnje pomoči za begunce ter srednje- in dolgoročne pomoči. Potrpljenje postaja vse manjše, ko se vojna vleče. Notranji pritiski na vlade se povečujejo, saj državljane skrbijo viri za lastno prebivalstvo.

Za evropsko celino ostaja osupljiva begunska kriza, najhujša v zadnjih desetletjih
Za evropsko celino ostaja osupljiva begunska kriza, najhujša v zadnjih desetletjih

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja