Ankete je enostavno zavreči, če rečemo, da so se leta 2016 v ameriških predsedniških volitvah zmotile in predsednik Trump pogosto počne točno to. Ampak to ni povsem res.
Večina nacionalnih anket je sicer imela Hillary Clinton za nekaj odstotnih točk prednosti, vendar to še ne pomeni, da so se zmotili, saj je osvojila tri milijone glasov več kot Donald Trump.
Anketiranci so imeli leta 2016 nekaj težav – zlasti neuspešno pravilno zastopanje volivcev brez univerzitetne diplome. To pomeni, da je bila prednost Trumpa v nekaterih ključnih državah bojnega polja opažena šele pozno na dirki, če sploh. Večina anketnih podjetij je to zdaj popravila. Toda letos je zaradi pandemije koronavirusa in učinka, ki ga ima na gospodarstvo in na to, kako bodo ljudje volili novembra, še več negotovosti kot običajno, zato je treba vse ankete brati z nekaj dvoma, še posebej jih ne smemo enačiti z izidom volitev.
Ankete in predvidevanja se dogajajo po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Anketa Vox populi za Dnevnik in Večer je pokazala, da SDS še naprej uživa največ podpore med strankami (junij 2020). Ampak koliko verjeti anketam? Zakaj bi posameznik na glas povedal za koga bo volil? To je vendar posameznikova skrivnost. Večina anket mediji izvedejo med svojimi naročniki. Zato anketam ne gre verjeti in predsedniške volitve 2016 to zgolj potrjujejo.
Letos so se ankete ameriških volitev spet popolnoma zmotile. Po rezultatih anket bi moral Joe Biden popolnoma pokositi s konkurenco. To se seveda ni zgodilo, saj boj med Bidenom in Trumpom še poteka. Zakaj se ankete vedno zmotijo? Razlog tiči mogoče tudi v tem, da so vprašani ljudje, ki živijo v mestih.
