Slovenski duhovniki so izjemno uspešni. Prevladujoča vera v Sloveniji je krščanstvo, predvsem katoliška cerkev, največja krščanska veroizpoved v državi. Druge krščanske skupine, ki imajo pomembne privržence v državi, vključujejo vzhodno pravoslavje in protestantizem (luteranstvo). Prebivalci občin so bili vedno navezani na svoje duhovnike, religiozni ljudje pa seveda še na poseben način. Duhovnik najde polno resnico o svoji identiteti v tem, da je posebno deležništvo in nadaljevanje Kristusa samega, najvišjega in edinega duhovnika nove in večne Zaveze. V tem članku Vam bomo predstavili, kateri so najbolj uspešni slovenski duhovniki.
Slovenski duhovniki: Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar se je rodil v revni kmečki družini v gorenjski vasi Doslovče v takratni Avstro-Ogrski. Po končanem osnovnem šolanju v Radovljici je med letoma 1882 in 1891 obiskoval realko v Ljubljani in nadaljeval šolanje na bogoslovni fakulteti. Leta 1894 je bil posvečen v duhovnika in do leta 1936 deloval v raznih župnijah na Gorenjskem in v Ljubljani, ko se je upokojil. Umrl je v Ljubljani v 91. letu starosti, pokopan je na pokopališču Žale.
V Finžgarjevo hišo v Doslovčah so zahajali številni tamkajšnji izobraženci, zlasti njegov najboljši prijatelj Izidor Cankar, vplivni umetnostni zgodovinar in menedžer. Etnolog Janez Bogataj, čigar mati je bila Finžgarjeva nečakinja, je prvih 15 let preživel v Finžgarjevi družbi in leta 1971 njegovo rojstno hišo uredil za javnost. Finžgarjev tesen prijatelj in osebni svetovalec je bil tudi največji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Ko je Saleški Finžgar služboval v župniji Trnovo v Ljubljani, je bil Plečnik njegov sosed. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je Finžgar svojemu prijatelju arhitektu naročil prenovo trnovske župnijske cerkve.
Slovenski duhovniki: Janez Evangelist Krek
Rodil se je in krstil Johann Krek v kmečki družini v vasi Sveti Gregor (danes v občini Ribnica na Dolenjskem), v takratnem Avstrijskem cesarstvu. Njegov oče je umrl, ko je bil še otrok. Po končani državni gimnaziji v Ljubljani leta 1884 je vstopil v rimskokatoliško semenišče. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika, škof Jakob Missia pa ga je poslal na teološko fakulteto na Dunaj. Tam se je seznanil z novim avstrijskim krščanskosocialnim gibanjem karizmatičnega politika Karla Luegerja. Krek je diplomiral leta 1892 in bil imenovan za vikarja v ljubljanski stolnici. Od leta 1985 je poučeval filozofijo na katoliškem semenišču.
V parlamentu se je Krek izkazal kot močan govornik. Predlagal je več ukrepov za socialno skrbstvo, a ga je pogosto blokiralo konservativno vodstvo lastne stranke z močnim Ivanom Šušteršičem na čelu. Leta 1909 je Krek ustanovil Jugoslovansko delovno zvezo (Jugoslovanska strokovna zveza), ki je do svojega razpada leta 1941 postala in ostala največji sindikat v slovenskih deželah.
Leta 1917 je Krek postal predlagatelj in voditelj tako imenovane Majniške deklaracije, ki je predlagala nastanek države Južnih Slovanov pod habsburško oblastjo. Izjava se je v slovenskih deželah razvila v množičnem gibanju, Krek pa je veliko potoval po Dalmaciji in Bosni in Hercegovini, da bi gibanje populariziral tudi tam.
Slovenski duhovniki: Franc Kramberger
Nadškof Franc Kramberger (rojen 7. oktobra 1936) je slovenski rimskokatoliški prelat, ki je služboval kot škof v mariborski škofiji od 6. novembra 1980 do 7. aprila 2006 in kot nadškof novopovzočene mariborske nadškofije od 7. aprila 2006 do njegovega mandata. odstop 3.2.2011.
Po posvečenju je bil p. Kramberger je bil kaplan v župniji Najsvetejšega telesa v Mariboru (1960–1965), nato pa prefekt v Slomškovem malem semenišču v Mariboru (1965–1972) in ravnatelj tega izobraževalnega zavoda (1972–1980). Hkrati je leta 1973 nadaljeval podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani z naslovom doktor teologije.
Slovenski duhovniki: Stanislav Zore
Stanislav (Stane) Zore je nadškof Rimskokatoliške nadškofije Ljubljana in ljubljanski škof metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference. Kot ljubljanski nadškof je bil tudi veliki rektor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Alojz Uran
Alojz Uran (22. januar 1945 – 11. april 2020) je bil slovenski prelat Rimskokatoliške cerkve, ki je bil nadškof v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, od 4. decembra 2004 do 28. novembra 2009, ko je odstopil zaradi zdravstvene težave. Za njegovega naslednika je bil imenovan mariborski nadškof koadjutor Anton Stres C.M.
Alojz Uran, rojen v Ljubljani, je bil v duhovnika posvečen 29. junija 1970, star 25 let. Uran je bil 16. decembra 1992 imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa in naslovnega škofa Abule. Škofovsko posvečenje je prejel 6. januarja 1993 od papeža Janeza Pavla II., kot soposvečevalca sta mu bila nadškofa Giovanni Battista Re in Justin Rigali. Uran je bil pozneje 25. oktobra 2004 imenovan za ljubljanskega nadškofa. Nasledil je nadškofa Franca Rodéja, CM, ki je postal prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Njegova namestitev je potekala naslednjega 4. decembra.
Uran je novembra 2009 odstopil zaradi zdravstvenih težav. V začetku leta 2020 je prestal dve operaciji srca in imel pljučno embolijo. Umrl je 11. aprila 2020 in je bil pokopan v ljubljanski stolnici.
France Cukjati
France Cukjati (rojen 15. februarja 1943) je slovenski politik, zdravnik, teolog in nekdanji jezuit. Do 21. decembra 2011 je opravljal funkcijo podpredsednika Državnega zbora Slovenije. Rodil se je v vasi Šentgotard pri Trojanah v osrednji Sloveniji (tedaj del nemškega tretjega rajha). Njegov oče je padel v drugi svetovni vojni kot pripadnik jugoslovanskega partizanskega odpora, mati pa je bila učiteljica v lokalni šoli. Študiral je gradbeništvo na Univerzi v Ljubljani, preden je bil vpoklican v Jugoslovansko ljudsko armado. Leta 1964 je vstopil v jezuitski red.
Leta 1966 se je vpisal na Univerzo v Zagrebu, kjer je študiral filozofijo. Po diplomi je študiral teologijo na univerzi v Frankfurtu v Nemčiji. Po vrnitvi v Slovenijo je služboval kot duhovnik v Mariboru in Borovnici. Leta 1971 je opustil duhovništvo in se vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1978. Deloval je kot zdravnik v Ljubljani in na Vrhniki.
Cukjati je znan po svojem zagovarjanju istospolnih porok, civilnih zvez in posvojitev LGBT. V parlamentarni razpravi je izjavil, da homoseksualnosti ne bi smeli obravnavati kot nekaj normalnega, temveč kot psihološko težavo, ki jo je treba zdraviti. Kljub tem mnenjem je Cukjati podprl legalizacijo istospolnih civilnih skupnosti, ki dajejo bistveno manj pravic kot zakonska zveza, ki jo je leta 2005 sprejela desna parlamentarna večina.
Kaj pa Anton Stres!?!