Booking.com

Šolanje je nesmiselno in zapravljanje časa vsakega posameznika

Šolanje je nesmiselno
Šolanje je nesmiselno
Booking.com

Šolanje je nesmiselno? Vam je to kaj znano? Koliko od naših bralcev dejansko opravlja službo za katero se je šolalo? Šolanje je nesmiselno, ker mora vsak posameznik znati isto. Ljudje smo si različni. Koliko od vas uporablja matematično formulo iz 3. letnika srednje šole? Verjetno eden, pa še ta za to, ker poskuša svojega otroka naučiti kako se formulo uporablja, da ne bo padel še enega letnika. Skoraj vsaka oseba ima osnovno šolo. Osnovna šola je standard. Vsak se mora naučiti brati in pisati. Kaj pa srednja šola? Ali je srednja šola res tako pomembna? Pomembno je zgolj zaradi papirja, da si opravil neko šolo. Zelo malo je ljudi, ki ve, kaj bi radi pri 15-ih letih počeli celo življenje. To je seveda gromozanska odločitev.

Štiri leta za brezveze

Veliko najstnikov na srednji šoli vztraja le zato, ker morajo. Seveda je pravilno, da imajo najstniki neko odgovornost in to tudi krepi njihovo disciplino. Večina učencev naredi srednjo šolo brez večjih problemov, če niso vpisani na gimnazijo ali kakšno srednjo šolo, ki slovi po njeni zahtevnosti. Vendar pa je tudi res, da so ta štiri leta vržena v stran. Če odštejemo zabavo in nova spoznanstva, se veliko najstnikov nič ne nauči. Štiri leta prevedrijo in potem se znajdejo pred še večjo odločitvijo, ki pa zares diktira njihovo življenje v prihodnosti: ŠTUDIJ! Študij v Sloveniji sploh slovi po zabavah, druženju in uživanju. Ali ste kdaj naleteli na osebo, ki je rekla, da je bil študij dolgočasen? Seveda ne.

Šolanje ne pomeni boljšega življenja
Šolanje ne pomeni boljšega življenja

Šolanje je nesmiselno in ŠTUDIJ to dokazuje

Študij ne mora biti dolgočasen, sploh če oseba med časom študija živi v enem od študentskih domov. Ljudem iz podeželja zavidajo meščani zaradi njihove “uživancije” v “študencih”. Če ima mladina vsaj malo odgovornosti v srednjih šolah, se ta na študiju izgubi. Nekateri študiji so zares težki, a ne vsi. Po navadi študij v zapovedanih treh letih opravijo le redki. Zakaj pa ne? Soba v študentskih domovih je tako poceni, da je praktično zastonj. Liste študentov, ki čakajo na sobo pa so neskončne. Oseba si lahko razvleče sobo do 24 leta, če študij opravlja 5 let, kar je v bistvu zelo pogost pojav. Odgovornosti, ki jih imajo študenti na fakultetah ali višjih šolah so minimalne v primerjavi s srednjimi šolami.

Delo do konca življenja ali še malo uživanja?

Po nekaj letih študent končno zaključi študij in kaj potem? Ali naj gre delati, in do konca življenja opravlja neko nepomembno službo, ali naj gre na magisterij in zastonj biva ter uživa še nekaj let. Kdor se še ni naveličal nepomembnosti šolanja, se bo seveda vpisal še na magisterij ali doktorat. No, tukaj pa se zabava zaključi. Magisteriji in doktorati so v Sloveniji izjemno naporni. Vendar oseba je po navadi takrat stara že več kot 25 let. Pred tridesetimi leti je povprečen posameznik ali posameznica pri 25 letih že imela hišo, otroke in službo. Recimo, da učenjak naredi še magisterij. Star je približno 26 do 27 let. Kaj ima od vsega šolanja? Od srednje šole, fakultete in magisterija? Ali ima hišo in denar, družino in otroke? NE NIMA. Nekaj pa le ima: Diplome. Po skoraj dvajsetih letih šolanja ( če štejemo še osnovno šolo) ima izobraženec popolnoma štiri diplome.

Šolanje je nesmiselno in ne pomeni nič
Šolanje je nesmiselno in ne pomeni nič

Šolanje je nesmiselno: Diplome niso pomembne

Po toliko letih učenja posameznik verjetno nekaj zna. Ampak problem je, da je posameznik star že skoraj 30 let. Večina slovenskih študentov oz. izobražencev prvič stopi v “pravo življenje” šele pri skoraj 30 letih. Pravo življenje pa se močno razlikuje od študentskega življenja. Najti je treba stanovanje ali pa se vrniti domov. Po toliko letih učenja se vrniti domov? Žal tukaj udari realnost. Skoraj 30 let, nič denarja in veliko znanja na papirju. Vrniti domov se ni lahko. Po toliko letih učenja starši vendar pričakujejo, da so bodo priselili k tebi. Najti je treba tudi službo. Če ima osebo toliko izobrazbe je težko zaposljiva, saj mogoče oseba, ki ima le srednjo šolo opravlja boljše delo, ker ima po toliko letih dela boljše izkušnje. Če izobražen želi delo, ga bo seveda dobil, ampak o plači primerni njegovi izobrazbi lahko le sladko sanja.

Zaključeno šolanje = začetek življenja
Zaključeno šolanje = začetek življenja

V resničnem življenju se ne cedita mleko in med

No, pa smo tam, kjer se znajde večina izobraženih ljudi. Izobraženec mora pogoltniti svoj ponos in se zaposliti v službi, ki mogoče sploh nima veze s njegovo izobrazbo. Poleg tega je njegova plača po vsej verjetnosti minimalna. Seveda niso vsi izobraženci enaki. Eni delajo že med študijem in se zaposlijo v podjetju, ki ga je vzljubilo. Ampak veliko več je takih, ki se ne. Kaj sedaj pomaga izobrazba? Star/stara 30 let, majhno stanovanje s tremi cimri, nobeni prihranki, nobene družine, nič otrok. Žalostno, kajneda? To ni le žalostno, ampak depresivno. Znanje s šol ni enako izkušnjam iz resničnega sveta. Slovenija ni Amerika, kjer te gromozanska korporacija izbere med 10 000 kandidati, ker si imel najboljše ocene in priporočilo profesorja iz fakultete.

Šolanje je nesmiselno in čas bi bil, da to opazimo

Dober primer vsega napisanega je oseba, ki se je zaposlila na pošti. Imela je srednjo šolo, fakulteto in magisterij. Fakulteta in magisterij sta bila iz stroke, kjer lahko dobiš službo, le če imaš veze. Plača za poštarja/poštarico je minimalna in za opravljanje dela je potrebna osnovna. Oseba se je morala zaposliti, kar je seveda prav. Nič ni sramotnega, če nekdo opravlja delo, ki ni enako njegovi izobrazbi. Delati je vendar treba. Sramotno je, če se oseba zmrduje in misli, da je delo preslabo zanj/zanjo. Ampak, ali ni to žalostno? Takšne osebe se ti zasmilijo do dna duše. Življenje skorajda vrženo vstran, zgolj zaradi nepomembnih papirjev, ki ti v življenju ne koristijo popolnoma nič.

Ali je boljše, da se gre delati po srednji šoli?

Recimo, da bi oseba takoj po srednji šoli šla delati. Dobila bi minimalno plačo. Če bi oseba prihranila 2000 evrov na leto, bi do 30 leta imela prihranjenih 20 000 eurov. Zveni kot znanstvena fantastika? Vendar ni. Do 30 leta bi oseba imela 20 000 eurov, mnogo izkušenj, če bi študij opravljala ob delu, bi po nekaj letih dobila tudi študijsko izobrazbo. To po navadi pomeni tudi višjo plačo. Ta oseba bi zagotovo imela tudi veliko, veliko izkušenj. S temi izkušnjami, ki so dejansko najbolj pomembne, bi lahko odprla svoje podjetje. Veliko več časa bi imela za ustvarjanje družine, saj nebi padla v sproščeno neskončnost življenja študentov. Šolanje je nesmiselno. Izkušnje štejejo. In po vsem naštetem, ali si drznemo vprašati zakaj je toliko mladih ljudi depresivnih.

Šolanje je nesmiselno
Šolanje je nesmiselno

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja