Slovensko podeželje je zibelka slovenstva. Na slovenskem podeželju najdemo več deset narečij, ki precej lepo prikazujejo raznolikost Slovenije. Majhna dežela, veliko zanimivih ljudi. Vendar ne glede na vse lepote podeželja, je dandanes izjemno podhranjeno. Vlaganje v odročne slovenske kraje je zelo redko, če pa se že vlaga, se vlaga v izjemno nepotrebne stvari. Ker mladi ne vidijo prihodnosti v majhnih krajih, se zelo pogostokrat preselijo v večja mesta. Ali je življenje res bolje v kletki znotraj stanovanjskega bloka kot pa v hišah z vrtom na podeželju.
Slovensko podeželje počasi izginja
V veliko občinah je življenje za mlade precej suhoparno. Nekaj gostiln, mogoče dve veselici na leto, vmes pa velika praznina ničesar. Pravilno je, da se mladi ne zabavajo ves čas, vendar to vpliva na mlade, saj potem ko se preselijo v dijaške ali študentske domove, ugotovijo, da je njihov domači kraj nerealno dolgočasen. Ko mlada oseba pride iz dolgočasnega kraja v veliko mesto kot je Ljubljana, Maribor se ji odprejo oči. Ljubljana postane zabavna, saj se mladi družijo in niso ves čas pod kontrolo. Če boste vprašali večina mladih iz podeželja, ki živijo med letom v študentskih ali dijaških domovih: “Kje bi raje živeli na podeželju ali v mestu?”, jih bo 90% odgovorilo: “v mestu”. Seveda ni nič narobe s tem, ampak lahko si predstavljamo kako bi bilo to drugače, če bi dejansko občine redno skrbele za zabavo svojih ljudi.
Mladi se ne selijo v mesta le zaradi zabave
Slej kot prej mladi odrastejo in morajo začeti skrbeti zase. Po navadi je tako, da doma ostane tisti, ki bo poskrbel za starše. Drugi morajo v svet. Odlično je, če starši poskrbijo za domovanje svojih otrok (nakup stanovanja, gradnja hiša), ampak velikokrat se to ne zgodi. Najlažje za takšne mlade odrasle je, da se preselijo v veliko mesto. Najemnine niso tako strahovito drage, sploh če jo imajo mladi odrasli možnost podeliti s izbranko. Poleg tega ni potrebe po prevoznem sredstvu, saj je v mestih mestni prevoz dokaj dobro urejen. Splošno je znano, da se osebe v približno šest mesecih navadijo na svoje okolje. Tako se lahko mlad par preseli v Ljubljano, tam živi pol leta, in nato za vedno pozabi na svoje korenine na podeželju.
Življenje v mestu je lažje kot na vasi
Življenje v velikem mestu je veliko lažje kot na podeželju. Na podeželju se vedno kaj najde za delati, v mestu pa se popoldnevi preživljajo na kavicah in lenarjenju. Veliko mladih, vzgojenih v mestih, si težko najde zaposlitev oz. so pred “mestnimi fantiči” zaposleni ljudje iz podeželja. Zakaj? Vsak podjetnik se dobro zaveda, da so ljudje iz podeželja veliko bolj pridni. Delovne navade so ljudem iz podeželja vcepljene že od samega rojstva. Ljudem iz mesta so delovne navade velika neznanka. Kot smo že omenili imajo ljudje iz podeželja več delovnih navad: kidanje, pripravljanje drv, košnja se morajo izvajati vsako leto. Meščanom ne gre zameriti nedelovnih navad, saj jih ne morejo nikjer dobiti. Meščani nimajo kaj za početi, mogoče se jih zato toliko vpiše na FDV, saj ne znajo drugega kot filozofirati in mlatiti prazno slamo.
Slovensko podeželje in njegov največji sovražnik: majhna rodnost
Slovensko podeželje ima veliko sovražnikov. Največji sovražnik je majhna rodnost. Majhna rodnost je posledica odseljevanja mladih, hkrati pa je tudi posledica sodobnih trendov, ki skoraj omejujejo dekleta, da imajo otroke pred 25-im letom. V več obmejnih občinah se pojavlja trend množičnega odseljevanja. To je slabo za občino, saj občina ne obstaja brez svojih občanov. Nekatere občine imajo tako malo prebivalcev, da je že skoraj komično, ko župan občine pobere več kot 20 000 evrov iz državnega proračuna. Županom občin je precej vseeno za odseljevanje občanov, vsaj tako je včasih videti. Veliko županov pravi, da so npr. za dvig prebivalstva občanov zgradili neka stanovanja ali pa so zgradili novo poslopje za gasilce. Ali bo gradnja objektov res dvignila rast prebivalstva? Bolj ne kot ja. Kako privabiti ljudi nazaj v rodne občine in dvigniti prebivalstvo je naloga vsakega župana, vendar kot kaže nobenemu ne uspeva kaj preveč.
Slovensko podeželje je primerljivo s podeželji drugih držav
Slovensko podeželje ni edino podeželje, ki ima težave. Popolna centralizacija držav onemogoča razvoj podeželja. Tovarne in vse industrije se selijo v mesta. To pa se ne dogaja zgolj v Sloveniji, ampak tudi v več ali manj vseh evropskih državah. Podeželja so zatirana. Ker je več ali manj služb v mestih, se morajo ljudje iz podeželja skoraj obvezno preseliti v Ljubljano, če želijo imeti kaj od dneva. Na podeželju je zelo malo velikih tovarn, če pa so, večinoma zaposlujejo lesne tehnike ali strojnike. To predstavlja velik problem za vse ostale, ki niso strojniki ali lesni tehniki. Velik problem migracij vidimo predvsem na Kitajskem, kjer se je v mesta preselilo skoraj 300 milijonov ljudi v zadnjih 10 letih.
Katero podeželje je v še bolj slabem stanju kot slovensko podeželje?
Kitajsko podeželje je mnogo slabše kot slovensko. Kitajsko podeželje je najslabše na svetu, saj se vsi vaščani selijo v Peking in druga industrializirana mesta. Kitajska si prizadeva za temeljit načrt za preselitev 250 milijonov podeželskih prebivalcev v novo zgrajena mesta v naslednjih ducatih letih – preoblikovalni dogodek, ki bi lahko sprožil nov val rasti ali pa državo obremenil s težavami za prihodnje generacije. Vlada majhne podeželske domove nadomešča z stolpnicami, tlakuje velike površine kmetijskih zemljišč in drastično spreminja življenje podeželskih prebivalcev. Tako velik obseg je, da se bo število povsem novih kitajskih mestnih prebivalcev približalo celotnemu mestnemu prebivalstvu ZDA.
To bo odločilno spremenilo značaj Kitajske, kjer je komunistična partija desetletja vztrajala, da je večina kmetov, tudi tistih, ki delajo v mestih, ostala vezana na svoja majhna zemljišča, da bi zagotovila politično in gospodarsko stabilnost. Zdaj je stranka preusmerila prednostne naloge, predvsem zato, da bi poiskala nov vir rasti za upočasnjeno gospodarstvo, ki je vedno bolj odvisno od zapletenega razreda mestnih prebivalcev.
Razumljivo je, da se kitajski ljudje iz podeželja selijo v mesta, saj si lahko le na tak način ustvarijo boljše življenje. Je pa tudi res, da slovensko podeželje ali kakšno drugo evropsko podeželje težko primerjamo s takšnimi državami kot je Kitajska, saj Slovensko podeželje ni revno. Ni revno, ker že več generacij živi na istem mestu, in le nabira denar na kupček, zato je prav, da so ljudje iz podeželja bogatejši od meščanov.
