Katera so Najlepša in Največja Hrvaška Mesta?

Največja hrvaška mesta na leto privlačijo mnogo turistov. Največja hrvaška mesta veljajo tudi za najlepša hrvaška mesta. Hrvaška je izjemno turistično orientirana, zato ni presenečenje, da si želi mnogo ljudi ogledati najlepša hrvaška obmorska mesta. Če odštejemo prestolnico Hrvaške, Zagreb, so hrvaška mesta po velikosti precej podobna slovenskim mestom. V tem prispevku smo za Vas pripravili najlepša in največja hrvaška mesta.

Največja hrvaška mesta: Zagreb (688 163 prebivalcev)

Zagreb je glavno in največje mesto na Hrvaškem. Je na severozahodu države, ob reki Savi, na južnih pobočjih gore Medvednica. Zagreb leži na nadmorski višini približno 122 m. Ocenjeno prebivalstvo mesta v letu 2018 je bilo 804.507. Prebivalstvo zagrebške mestne aglomeracije je 1.153.255, približno četrtina celotnega prebivalstva Hrvaške. Zagreb je mesto z bogato zgodovino iz rimskih časov. Najstarejše naselje v okolici mesta je bila rimska Andautonija, v današnjem Ščitarjevem. Ime “Zagreb” je zabeleženo leta 1134 glede na ustanovitev naselja na Kaptolu leta 1094. Zagreb je postal svobodno kraljevsko mesto leta 1242. Leta 1851 je imel Zagreb prvega župana Janka Kamaufa. Leta 2020 je mesto prizadel potres z močjo 5,5 stopnje. Poškodovane so bile različne zgradbe v zgodovinskem središču mesta. Znamenita mestna katedrala je izgubila križ enega od svojih stolpov. Ta potres je bil najmočnejši, ki je na mesto vplival po uničujočem potresu v Zagrebu leta 1880.

Največja hrvaška mesta: Split (178 102 prebivalcev)

Hrvaško mesto Split je drugo največje hrvaško mesto in največje mesto v regiji Dalmacija. Leži na vzhodni obali Jadranskega morja in se razprostira na osrednjem polotoku in njegovi okolici. Notranje prometno vozlišče in priljubljena turistična destinacija je mesto povezano z jadranskimi otoki in Apeninskim polotokom. Mesto je bilo ustanovljeno kot grška kolonija Aspálathos v 3. ali 2. stoletju pred našim štetjem na obali ilirskih Dalmatae, kasneje pa je bila dom Dioklecijanove palače, zgrajene za rimskega cesarja leta 305. AD. naselje okoli leta 650, ko je nasledilo starodavno prestolnico rimske provincije Dalmacije Salono.

Po zapuščanju Salone med Avari in Slovani so utrjeno Dioklecijanovo palačo naselili rimski begunci. Split je postalo bizantinsko mesto. Kasneje se je odneslo v sfero Beneške republike in Kraljevine Hrvaške, pri čemer so Bizantinci ohranili nominalno suverenost. Skoraj v visokem in poznem srednjem veku je Split užival avtonomijo kot svobodno mesto dalmatinskih mest-držav, ujeto sredi boja med Benetkami in Hrvaško (v povezavi z Madžarsko) za nadzor nad dalmatinskimi mesti.

Največja hrvaška mesta: Rijeka (128 624 prebivalcev)

Reka je glavno pristanišče in tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom). Nahaja se v Primorsko-goranski županiji v Kvarnerskem zalivu, na vstopu v Jadransko morje, leta 2011 pa je v njej živelo 128.624 prebivalcev. V preteklosti je bilo mesto zaradi strateškega položaja in odličnega globokomorskega pristanišča močno sporno, zlasti med Italijo, Madžarsko (ki je bila največje in najpomembnejše pristanišče Kraljevine Madžarske) in Hrvaško, ki je večkrat zamenjala vladarje in demografsko stoletja. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 je večina njenih državljanov Hrvatov, skupaj z manjšino Srbov ter manjšega števila Bošnjakov in Italijanov. Reka je glavni mestni in okrožni sedež Primorsko-goranske županije. Gospodarstvo mesta je v veliki meri odvisno od ladjedelništva in pomorskega prometa. Reka gosti Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca, zgrajeno leta 1765, pa tudi Univerzo v Rijeki, ustanovljeno leta 1973.

Največja hrvaška mesta: Osijek (108 084 prebivalcev)

Hrvaško mesto Osijek je četrto največje mesto na Hrvaškem s 108.048 prebivalci v letu 2011. Je največje mesto in gospodarsko in kulturno središče vzhodne hrvaške regije Slavonije ter upravno središče Osješko-baranjske županije. Osijek se nahaja na desnem bregu reke Drave, 25 kilometrov navzgor od sotočja z Donavo, na nadmorski višini 94 metrov. V mestu se skozi vse leto odvijajo številni dogodki. Najpomembnejši med njimi so hrvaški tamburaški glasbeni festival (maja), ki se ga udeležujejo tamburaški orkestri s celotne Hrvaške in Osješke poletne noči (junija, julija in avgusta), vrsta kulturnih in zabavnih programov na prostem, ki jih spremlja z odlično hrano in sejmi. Dan mesta Osijek praznujejo s kulturno-umetniškimi dejavnostmi in razstavami. Okolica Osijeka ponuja možnosti za lov in ribolov na reki Dravi in ​​njenih zaledjih. Lov na območju Kopački Rit (v Baranji) je znan zunaj meja Hrvaške.

Najlepša hrvaška mesta: Zadar (75 082 prebivalcev)

Hrvaško mesto Zadar je najstarejše stalno naseljeno hrvaško mesto. Leži ob Jadranskem morju, na severozahodnem delu Ravnih Kotarjev. Zadar je sedež Zadarske županije in širše severno-dalmatinske regije. Mesto v letu 2011 pokriva 25 km2 s 75.082 prebivalci, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji Dalmacija in peto največje mesto v državi.

Območje današnjega Zadra sledi najzgodnejšim dokazom o človeškem življenju iz pozne kamene dobe, medtem ko so številna naselja datirala že v neolitiku. Zadar izvira iz nastanka v 9. stoletju pred našim štetjem kot naselje ilirskega plemena Liburnov, znanega kot Iader. Leta 59 pred našim štetjem se je preimenoval v Iadera, ko je postal rimski municipij. Leta 48 pred našim štetjem je postala rimska kolonija. V času rimske vladavine je Zadar dobil značilnosti tradicionalnega antičnega rimskega mesta z rednim cestnim omrežjem, javnim trgom (forumom) in povišanim kapitolijem s templjem.

Hrvaško mesto Pula (57 460 prebivalcev)

Pula je največje mesto v Istrski županiji na Hrvaškem in osmo največje mesto v državi, ki leži na jugu vrh istrskega polotoka, v katerem je leta 2011 živelo 57 460 prebivalcev. Znan je po množici starodavnih rimskih zgradb, med katerimi je najbolj znana puljska Arena, eden najbolje ohranjenih rimskih amfiteatrov. Mesto ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, ladjedelništva in turizma. Bilo je upravno središče Istre od starih rimskih časov do nadomestitve Pazina leta 1991.

Dokazi o prisotnosti homo erektusa pred milijonom let so bili najdeni v jami Šandalja pri Pulju. V bližini Pule je bila najdena keramika iz obdobja neolitika (6000–2000 pr. N. Št.), Ki kaže na človeško naselje. V bronasti dobi (1800–1000 pr. N. Št.) Se je v Istri pojavil nov tip naselja, imenovan „gradine“ ali utrdbe na vrhu hriba. V okolici Pulja je bilo najdenih veliko poznih bronasto dobnih kostnih predmetov, kot so orodja za glajenje in vrtanje, šivalne igle ter spiralni bronasti obeski. [4] Vrsta materialov, najdenih na najdiščih bronaste dobe v Istri, jih povezuje z najdišči ob Donavi. Prebivalci Istre v bronasti dobi so znani kot protoiliri.

Najdena je bila grška keramika in del kipa Apolona, ​​kar potrjuje prisotnost ali vpliv grške kulture. Grška tradicija je utemeljitev Polaja pripisala Kolhijcem, omenjenim v okviru zgodbe o Jasonu in Medeji, ki sta ukradla zlato runo. Kolhijci, ki so pregnali Jasona v severni Jadran, ga niso mogli ujeti in so se naselili v kraju, ki so ga imenovali Polai, kar pomeni “mesto zatočišča”.