Kateri podjetniki so najbogatejši na Balkanu 2021?

Najbogatejši na Balkanu imajo kar precej denarja. Ne glede na to, da so balkanske države znane kot bolj revne v Evropi, se je na Balkanu našlo nekaj podjetnikov, ki so se uspeli finančno popolnoma osamosvojiti. Balkan je zadnja leta precej finančno uspešen. Pri Namen.si vam prikazujemo podjetnike, ki so najbogatejši na Balkanu. V ta seznam so šteli vse podjetnike iz bivše Jugoslavije.

Najbogatejši na Balkanu: Miroslav Mišković

Miroslav Mišković je srbski oligarh, poslovni magnat, investitor in lastnik Delta Holdinga. Po podatkih seznama 100 najbogatejših postkomunističnih držav, ki ga je sestavila poljska revija Wprost, je bila Miškovićevo neto premoženje leta 2007 ocenjena na 2 milijardi USD. Glede na seznam najbogatejših ljudi na svetu iz leta 2007, ki ga letno objavlja revija Forbes, je Mišković 691. najbogatejših na svetu z neto vrednostjo 2,9 milijarde dolarjev. Je prva oseba iz Srbije, ki se je uvrstila na ta seznam. Leta 2019 je bila njegova neto vrednost ocenjena na 4,8 milijarde USD, kar se je znatno povečalo od leta 2007. Neuradno je eden najbogatejših ljudi v Vzhodni Evropi.

Mišković se je rodil leta 1945 v majhni vasici Bošnjane v osrednji Srbiji. Vzgojen je bil in živel je na kmetiji svoje družine. Pri osmih letih je bil Mišković skoraj oslepljen na levo oko. Sovrstnik ga je med igranjem s fračo po naključju ustrelil s kamnom. izgubil je 90% vida na levo oko. Mišković je gimnazijo zaključil v bližnjem Kruševcu in leta 1971 diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu, smer financ in ekonomije. Nato je delal v Jugobanki in Trayalu do leta 1977, nato je našel delo v Župa Chemical Industries (ZCI).

Mišković je bil ugrabljen 9. aprila 2001. Izpuščen je bil naslednji dan, ko je bila odkupnina (ocenjena na približno 7 milijonov nemških mark) plačana 18 ur pozneje. Po atentatu na srbskega premierja Zorana Đinđića 12. marca 2003 je bila ugrabitev Miškovića pripisana isti skupini, ki je bila obsojena za smrt premierja. Bil je lastnik trgovin Maxi in Delta. Prodal jih je belgijski Delhaize za milijardo evrov. Mišković velja za veliko figuro inspiracije v Srbiji.

Najbogatejši na Balkanu: Miodrag Kostić

Miodrag Kostić je srbski poslovnež. Kostić je ustanovitelj in lastnik MK Group, diverzificiranega holdinga, ki se osredotoča predvsem na agrobiznis. Od leta 2014 je takoj za Miroslavom Miškovićem 2. najbogatejši človek v Srbiji s povprečno neto vrednostjo 720 milijonov evrov. Leta 1983 je začel zasebno podjetje. Sprva kot lastnik zasebnega podjetja za trgovino, uvoz-izvoz in proizvodne dejavnosti, ki je leta 1995 preraslo v MK Group. Od leta 2000 je MK Group upravljala tovarne sladkorja (tovarne Pećinci, Vrbas, Kovačica), več kot 10 kmetijskih podjetij, trgovske in skladiščne komplekse. Od decembra 2017 ima Kostićeva skupina MK v svojem holdingu skupno 29 podjetij, večina jih je v Vojvodini. Skupina MK opravlja različne storitve, kot so agrobiznis, veleprodaja, nepremičnine in bančništvo. Nekatere najpomembnejše hčerinske družbe vključujejo Carnex Vrbas (mesna industrija), Sunoko (sladkorna industrija), Agroglobe (gnojenje in trgovina na debelo s kmetijskimi proizvodi) in PIK-Bečej (agrobiznis).

Kostić je tudi predsednik uprave AIK banke. AIK banka je junija 2019 v celoti prevzela lastništvo Gorenjske banke. S tem je uspešno zaključila postopek prevzema v Sloveniji. Kot prva banka iz Srbije, ki je vstopila na trg Evropske unije, je AIK banka potrdila svoje načrte za nadaljnjo širitev. Junija 2020 je Kostićeva MK Group zaključila postopek pridobivanja 67% delnic Victoria Group. Z vključitvijo družb članic skupine Victoria, Sojaprotein, Victoria Oil, Victoria Logistic, Luka Bačka Palanka in VZS Stočna hrana, je MK Group pridobila status večinskega lastnika. Junija 2020 je družba Miodraga Kostića zaključila nakup slovenske podružnice Heta Asset Resolution.

Samo in Iza Login

Samo in Iza Login sta ustanovila podjetje Outfit7, ki še danes velja za največji tehnološki uspeh na celotnem Balkanu. Samo in Iza Login sta na fakulteti študirala računalništvo. Po prvem nastopu v Apple App Store sta se želela vključiti v razvoj mobilnih aplikacij. Leta 2009 sta s šestimi prijatelji vložila 250.000 USD (180.000 EUR) in ustanovili podjetje v Ljubljani, v Sloveniji, kjer so razvili nekaj aplikacij. Njihovih prvih nekaj poskusov – nogometna aplikacija, turistični vodnik po Islandiji in “aplikacija za potrditev bogastva” je bilo neuspešnih. Po šestih mesecih poskusov so leta 2010 razvili otroško aplikacijo Talking Tom. V tej aplikaciji je animirani maček Tom ponovil z “visokim helijskim cviljenjem, kar je nekdo govoril v mikrofon mobitela”.

Podjetje deluje v 7 studiih po vsem svetu in se skoraj izključno osredotoča na mobilne igre, povezane s franšizo Talking Tom and Friends. Januarja 2017 je družbo kupilo podjetje United Luck, nato pa jo prodal družbi Zhejiang Jinke za več kot milijardo USD. V tem procesu sta Samo in Iza Login postala najbogatejša Slovenca vseh časov.

Sandi Češko

Sandi Češko je rojen 13. januarja 1961. Češko je slovenski poslovnež in politik. Češko je svojo poklicno pot začel v informacijskem podjetju, ki ga je ustanovil s prijateljem. Leta 1992 je ustanovil podjetje za neposredno trženje Studio Moderna, ki deluje v 21 državah srednje in vzhodne Evrope. S 7.000 zaposlenimi je leta 2012 ustvarilo 400 milijonov EUR dohodkov. Med letoma 1992 in 1997 je bil član Državnega sveta Slovenije. Slovito je povezan s forumom 21. V zadnjih letih se Sandi Češko oddaljuje od poslovnega sveta in uživa v sadovih svojega trdega dela.

Najbogatejši na Balkanu: Emil Tedeschi

Tedeschijeva družina je doma iz Benetk. Njegov praded pa je na otok Korčulo prišel kot trgovec. Oče Svetozar Emil je diplomiral iz prava v Splitu in se kasneje preselil v Zagreb. Tam je postal direktor oddelka za razvoj in naložbe v zagrebški tovarni papirja. Delal je tudi kot delegat v podjetju Zagreb-Mainz v Frankfurtu, ki je bilo v solastništvu Banke Zagreb. Konec 80-ih je odšel v Trst, kjer je z italijanskim partnerjem odprl podjetje za malo čezmejno trgovino. Mati Đurđica je bila sodnica na Korčuli in sodnica Občinskega sodišča v Zagrebu. Danes pa je upokojena kot modna strokovnjakinja.

Njun sin Emil Tedeschi je začel delati leta 1989 v očetovi družbi v Trstu. Kmalu se je preselil v Meteor Holding London, podjetje za trgovino s celulozo in papirjem. Pri 22 letih je postal direktor podružnice v Milanu. Leta 1991 je samostojno ustanovil podjetje Atlantic Trade s šestimi zaposlenimi, ki ga je prevzel iz zagrebške podružnice Meteor Holdinga. Njegovo podjetje je nato zraslo s prodajo žvečilnih gumijev Wrigley in čokolade Ferrero.

Leta 2010 je prejel nagrado Večernjakov pečat kot gospodarstvenik leta v regiji jugovzhodne Evrope in državno odlikovanje reda Danice Hrvaške z likom Blaža Lorkovića za posebne zasluge za gospodarstvo. Od leta 2005-2007 bil je predsednik hrvaškega združenja delodajalcev. Bil je član Ekonomsko-socialnega sveta. Je tudi član Trilateralne komisije. Je častni konzul Irske v Republiki Hrvaški. Od leta 2010 do 2015 je bil član Ekonomskega sveta predsednika republike. Za dolgoletno podporo razvoju Sarajevskega filmskega festivala leta 2011 je prejel častno priznanje “Srce Sarajeva”. Leta 2012 je diplomiral na zagrebški šoli za ekonomijo in management. Z ženo Majo ima dva otroka. Poleti počivajo v vili na Hvaru. Je lastnik košarkarskega kluba Cedevita.

Najbogatejši na Balkanu: Aco Đukanović

Aleksandar “Aco” Đukanović je kontroverzni črnogorski poslovnež, za katerega velja, da je skupaj z Branom Mićunovićem eden najbogatejših in najmočnejših posameznikov v državi. Vesko Barović, Dragan Brković in drugi iz črnogorskega novega bogataškega razreda, ki so se pojavili v devetdesetih letih po razpadu SFR Jugoslavije. Vse bogastvo in vpliv Aca Đukanovića je bil dosežen v času vladavine njegovega starejšega brata Mila Đukanovića v Črni gori kot premier in predsednik republike (1991–2006) in trenutno kot predsednik in premier vladajoče politične stranke (DPS) (2006 – danes ).

Aco Đukanović je bil v novicah, ko je skupaj z Vladislavom “Pajo” Jabučaninom fizično napadel in pretepel aktivista LSCG Zorana “Fekija” Kljajića. Napad se je zgodil v nedeljo, 4. junija 2000, okoli 23.30 v avli hotela Crna Gora v Podgorici. Kljajić je končal s hudimi poškodbami – zlom lobanje na čelu, zaradi česar je bil nujno operiran. Jabučanina in Đukanovića je policija pridržala. Zadeva proti Đukanoviću se je leta vlekla na sodiščih, preden je bila pridobljena decembra 2004, medtem ko je bil Jabučanin obsojen na 4 mesece zapora. Po pritožbi je bilo odredeno ponovno sojenje, toda leta 2007 je sodišče že na prvi seji ponovnega sojenja ugotovilo, da je tožba proti Đukanoviću zastarala.

Milan Mandarić

Milan Mandarić je prevzel nadzor nad očetovo tovarno, star 21 let, do 26. leta pa jo je spremenil v eno največjih podjetij v državi. Njegova domovina Jugoslavija je bila socialistična država, kjer je veljalo, da uspešni lastniki podjetij in premožni ljudje predstavljajo politično grožnjo vladajočemu komunističnemu režimu, zato so z družino zapustili državo.

Leta 1969 je Mandarić, zaskrbljen zaradi pogleda jugoslovanske vlade na njegovo poslovanje, zapustil Jugoslavijo in se naselil v ZDA. Večino svojega bogastva je moral zapustiti. Zaposlil se je pri ameriškem proizvajalcu računalniških komponent v Kaliforniji. Ko sta dva starejša direktorja odšla, da bi ustanovila lastno podjetje, je bil Mandarić povabljen za njihovega tretjega partnerja. Podjetje je bilo uspešno, toda nesoglasja glede proizvodnih procesov so privedla do tega, da je Mandarić leta 1971 odšel iz lastnega podjetja Lika Corporation. Leta 1976 je postal naturaliziran državljan ZDA. Do leta 1976 je Lika Corporation postala največji proizvajalec računalniških komponent v ZDA, Mandarić pa je bil pionir v razcvetu, ki je privedel do nastanka kalifornijske Silicijeve doline.

Leta 1980 je podjetje prodal korporaciji Tandy in ustanovil novo podjetje Sanmina, ki je proizvajalo tiskana vezja. Leta 2001 je družba kupila SCI Systems, veliko večjega konkurenta, in postala Sanmina-SCI Corporation. Mandarić se je začel razvejati tudi na področje investicijskega bančništva, kot je Behrman Capital. Postal je tudi lastnik St. Louis Storm, glavno franšizo dvoranske nogometne lige, ki je prenehala delovati leta 1992. Decembra 2009 je kronsko tožilstvo Mandarića obtožilo dve utaji davka, vendar je bil 8. februarja 2012 spoznan za nedolžnega.