Grimmove Pravljice: Najboljše Pravljice za Vaše Otroke

Grimmove pravljice so izjemne. Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl Grimm in Wilhelm Carlsics sta bila kulturna raziskovalca, leksikografa in avtorja, ki sta v 19. stoletju skupaj zbirala in objavljala folkloro. Bila sta med prvimi in najbolj znanimi zbiralci nemških in evropskih ljudskih pravljic ter popularizirali tradicionalne vrste ustnih pravljic, kot so “Pepelka” (“Aschenputtel”), “Žabji kralj” (“Der Froschkönig”), ” Gosje dekle” (“Die Gänsemagd”), “Tom Thumb” (“Der Däumling”), “Mestni glasbeniki Bremna” (“Die Bremer Stadtmusikanten”), “Janko in Metka” (“Hänsel und Gretel”), “Zlatolaska”, “Rdeča kapica” (“Kleine Rotkäppchen”), “Volk in sedem kozličkov” (“Der Wolf und die Sieben Geißlein”), “Vilini in čevljar” (“Die Elfen und der Schumacher”), “Rumpelstiltskin” (“Rumpelstilzchen”), “Trnuljčica” (“Dornröschen”) in “Sneguljčica” (“Schneewittchen”). Njihova klasična zbirka Otroške in gospodinjske zgodbe (Kinder- und Hausmärchen) je izšla v dveh zvezkih: prvi leta 1812 in drugi leta 1815.

Jacob in Wilhelm Grimm sta bila dva od 10 otrok od matere Dorothee (rojena Zimmer) in očeta Philippa Wilhelma Grimma. Philipp je bil zelo cenjen okrožni sodnik v Steinau an der Straße, približno 50 km od Hanaua. Jacob in Wilhelm sta bila poslana v šolo na klasično izobraževanje, ko sta bila polnoletna, medtem ko je njun oče delal. V času šolanja so bili zelo pridni učenci. Knjige bratov Grimm so še dandanes zelo priljubljene.

Grimmove pravljice: Janko in Metka

Hansel in Gretel sta brat in sestra, zapuščena v gozdu, kjer padeta v roke čarovnici, ki živi v hiši iz medenjakov, torte in peciva. Čarovnica kanibalka namerava otroke zrediti. Preden jih končno poje, a Gretel čarovnico prelisiči in jo ubije. Otroka nato pobegneta. Domov se vrneta s čarovniškim zakladom. To zgodbo je zapisala Dortchen Wild, pripovedovalka, ki se je poročila z Wilhelmom Grimmom. Kot kaže, je bila tema puščanja otrok v gozdu zelo priljubljena v evropskih ljudskih pravljicah. Francoska zgodba “Le Petit Poucet” iz leta 1967 se začne skoraj enako. Medtem ko Madame d’Aulnoy “Finette Cendron” omenja tri princese, ki se izgubijo v gozdu in najdejo pot do hiše. Knjiga Janko in Metka je priljubljena tudi v Sloveniji.

Grimmove pravljice: Špicparkeljc

Mlinarjevo hčer zaklenejo v grad. Potem jo prisilijo, da slamo prede v zlato. Na srečo ji na pomoč priskoči špicparkeljc, ki v zameno za svoje dragocenosti prede slamo v zlato. Na koncu se špicparkeljc ne izide prav, ki doživi nenavadno smrt, ko je “razdeljen na dva”. Slavno ime izvira iz nemške besede “Rumpelstiltz”. To je vrsta škrata, ki jo najdemo v nemški mitologiji. Špicparkeljc je zagotovo ena najboljših pravljic vseh časov.

Grimmove pravljice: Kralj zlate gore

“Kralj zlate gore” je nemška pravljica, ki sta jo zbrala brata Grimm v Grimmovih pravljicah. Zgodba je Aarne-Thompson tipa 401A (“Začarana princesa v njenem gradu”), z uvodom tipa 810 (“Hudič izgubi dušo, ki mu je bila obljubljena”) in drugimi epizodami tipa 560 (“Čarovnija Prstan”) in tipa 518 (“Sprti velikani izgubijo svoje čarobne predmete”). Glavna antologizirana različica je bila odvzeta iz vojaka; obstaja tudi različica, zbrana pri Zwehrnu (Zweheren), katere zgodbo je Grimm povzel v svojih zapiskih. Brata Grimm sta ovekovečena s tem kipom v Kasslu. V njuni temni zgodbi moški sklene pakt z zlobnim škratom in obljubi, da se bo odpovedal svojemu sinu v zameno za bogastvo. Izobčeni sin se poda na vrsto grozljivih dogodivščin, ki vključujejo kačo, princeso in čarobni prstan. Netipično se zdi, da nihče nima odkupljivih lastnosti, ki bi jih pričakovali pri tipičnem junaku pravljice.

Grimmove pravljice: Žabji kralj

V pravljici se razvajena princesa nejevoljno spoprijatelji z Žabjim princem, ki ga je spoznala, ko je spustila zlato kroglo v ribnik pod lipo, on pa ji jo vzame v zameno za njeno prijateljstvo. Žabji princ, ki je pod urokom hudobne vile, se čarobno spremeni nazaj v čednega princa. V izvirni Grimmovi različici zgodbe je bil urok žabe pokvarjen, ko jo je princesa vrgla ob steno in ga poljubila, medtem ko v sodobnih različicah transformacijo sproži princesa, ki poljubi žabo. V drugih zgodnjih različicah je zadostovalo, da je žaba prenočila na princesini blazini. Žabji princ ima tudi zvestega služabnika po imenu Henry, ki je imel tri železne trakove pritrjene okoli svojega srca, da se ne bi zlomilo v njegovi žalosti, ko je njegov gospodar urok. Ko se žabji princ vrne v svojo človeško podobo, Henryjeva izjemna sreča povzroči, da se vsi trije pasovi zlomijo in njegovo srce osvobodi vezi.

Sneguljčica in sedem palčkov

Nemški učenjak Eckhard Sander je razkril, da je zgodba o lepi princesi, ki jo je zastrupila mačeha, morda temeljila na resnični zgodbi Margarete von Waldeck, nemške grofice, rojene Filipu IV. leta 1533. Zaljubila se je v španskega princa, ki ga je njeni starši niso odobravali, nato pa umrla pri 21 letih v skrivnostnih okoliščinah. Mogoče zastrupljeno jabolko?

Bremenski mestni godci

Nesreče osla, psa, mačke in petelina so obeleženi v nemškem mestu Bremen, kjer obiskovalce pozdravi velik bronasti kip skupine živali. Zgodba je morda prišla v Evropo prek Indije že leta 91 pr. Kot poudarja mestna zgodovinska spletna stran, naj bi v Indiji takrat obstajale glasbene živali in bi lahko dale navdih za zgodbo.

Bremenski mestni godci je zelo priljubljena nemška pravljica, ki sta jo zbrala brata Grimm in objavljena v Grimmsovih pravljicah okoli leta 1819. Pripoveduje zgodbo o štirih ostarelih domačih živalih, ki jih nekdanji gospodarji po celem življenju trdega dela zanemarjajo in slabo ravnajo. Sčasoma se odločijo pobegniti in postati mestni glasbeniki v mestu Bremen. V nasprotju z naslovom zgodbe liki nikoli ne prispejo v Bremen, saj jim uspe pretentati in prestrašiti skupino roparjev, ujeti njihov plen in se preseliti v njihovo hišo.

Zlatolaska

Zgodba o dolgolasi princesi je priljubljena že desetletja. Malo ljudi ve, da je Rapunzel druga beseda za zelenjavo, imenovano rampina, ki ima liste kot solata in korenine kot redkev. Angleški stavek “spusti lase” je morda izviral iz zgodbe o tej zlatolasi deklici. Rapunzel je nemška pravljica, ki sta jo zapisala brata Grimm in prvič objavljena leta 1812 kot del Otroške in gospodinjske zgodbe. Zgodba bratov Grimm je priredba pravljice Rapunzel Friedricha Schulza (1790), ki je bil prevod Persinette (1698) Charlotte-Rose de Caumont de La Force, na katero je vplivala starejša italijanska zgodba Petrosinella (1634). ), avtorja Giambattista Basile.