Booking.com

Kdo So Najbolj Znani In Najboljši Slovenski Arhitekti 2021?

Slovenski Arhitekti so izjemno uspešni. Najboljši slovenski arhitekti so se za vedno zapisali v arhitekturno umetnost. Slovenska arhitektura je izjemno domiselna in unikatna. Mnogo mladih Slovencev se vpiše na arhitekturno šolo, le zato da bi postali naslednji Plečniki. To se seveda ne bo zgodilo, saj je bil arhitekt Plečnik eden in edini. Če si želite ogledati vsa dela slovenskega arhitekta, si kupite knjigo vseh njegovih del.

Pri namen.si Vam prikazujemo kateri so najbolj znani in najboljši slovenski arhitekti. Po vsej verjetnosti poznate zgolj Jožeta Plečnika. Če smo kakšnega arhitekta zgrešili, nam to zaupajte v komentarjih.

Jože Plečnik velja za najboljšega slovenskega arhitekta vseh časov
Jože Plečnik velja za najboljšega slovenskega arhitekta vseh časov
Booking.com

Slovenski arhitekti: Jože Plečnik

Jože Plečnik je bil slovenski arhitekt, ki je močno vplival na sodobno arhitekturo Dunaja, Prage in Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, predvsem z oblikovanje ikoničnega Tromostovja in stavbe Slovenske narodne in univerzitetne knjižnice ter nabrežij ob reki Ljubljanici, stavb ljubljanske tržnice, ljubljanskega pokopališča, parkov, plaz itd. Njegov arhitekturni odtis na Ljubljano so primerjali z vplivom Antoni Gaudí nad Barcelono. Njegov slog je povezan z arhitekturo dunajske secesije. Poleg dela v Ljubljani, je delal na Dunaju, v Beogradu in na Praškem gradu. Vplival je na avantgardni češki kubizem. Je tudi ustanovni član ljubljanske šole za arhitekturo, ki se ji je pridružil na povabilo Ivana Vurnika, drugega pomembnega ljubljanskega arhitekta. Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani na Kranjskem, Avstro-Ogrska, današnja Slovenija, sin Helene (Molka) in Andreja Plečnika. Študiral je pri znanem dunajskem arhitektu in pedagogu Ottu Wagnerju in do leta 1900 delal v Wagnerjevi arhitekturni pisarni.

Slovenski arhitekti: Jože Plečnik
Slovenski arhitekti: Jože Plečnik

Leta 1911 se je Plečnik preselil v Prago, kjer je poučeval na visoki šoli za umetnost in obrt. Prvi predsednik nove Češkoslovaške republike od leta 1918 Tomáš Masaryk je Plečnika imenoval za glavnega arhitekta za obnovo Praškega gradu leta 1920. Od leta 1920 do leta 1934 je Plečnik na gradu zaključil široko paleto projektov, vključno s prenovo vrtov in dvorišč, zasnovo in postavitvijo spomenikov in skulptur ter zasnovo številnih novih notranjih prostorov, vključno z Plečnikovo dvorano, dokončano leta 1930, v kateri je tri ravni abstraktnih dorskih kolonad. Njegovo zadnje delo v Pragi je bila cerkev Najsvetejšega srca našega Gospoda (Rimokatoliška, 1929–32). Po ustanovitvi arhitekturne šole v rodni Ljubljani leta 1921 ga je kolega slovenski arhitekt Ivan Vurnik povabil, da postane član ustanovne fakultete in se je preselil poučevati arhitekturo na Univerzo v Ljubljani. Plečnik je ostal v Ljubljani do svoje smrti in tam je njegov arhitekturni vpliv najbolj opazen.

Slovenski arhitekti: Ivan Vurnik

Ivan Vurnik je bil slovenski arhitekt, ki je pomagal ustanoviti ljubljansko arhitekturno šolo. Njegov zgodnji slog v dvajsetih letih 20. stoletja je povezan z iskanjem slovenskega “nacionalnega sloga”, ki ga navdihuje slovenska ljudska umetnost in dunajski secesijski slog arhitekture (vrsta secesije). Po sprejetju funkcionalističnega pristopa v tridesetih letih 20. stoletja se je Vurnik meril z bolj konzervativnim Plečnikovim pristopom. Zadružno poslovno banko, ki sta jo zasnovala Vurnik in njegova žena Helena Kottler Vurnik, ki je oblikovala okrasno fasado v barvah slovenske trobojnice, so razglasili za najlepšo stavbo v Ljubljani. Vurnik je izdelal tudi številne urbanistične načrte, med njimi načrte za Bled (1930), Kranj (1933–1937) in Ljubljano (1935).

Rodil se je v obrtniški družini v mestu Radovljica v Avstro-Ogrski, današnja Slovenija. Njegov oče je bil precej premožen kamnosek in Ivana so poslali v šolo najprej v Kranj, nato pa v Ljubljano. Vurnik je leta 1912 na Dunajski tehniški univerzi diplomiral. Vpisal se je leta 1907 in študiral pod nadzorom arhitekta Karla Mayrederja. Na Dunaju je nanj vplival avstrijski secesijski slog, predvsem delo kolega slovenskega arhitekta Maxa Fabianija, s katerim je vzdrževal vseživljenjsko prijateljstvo. Vurnik je prejel štipendijo in odpotoval v Italijo na študij italijanske arhitekture. Leta 1913 se je poročil z dunajsko umetnico Heleno Vurnik, rojeno Kotler. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojak na soški fronti in na Tirolskem. V letih 1917 in 1918 je delal na oblikovanju avstrijskih vojaških pokopališč v Aleksincu, Leskovcu in Nišu v Srbiji. Od leta 1919 je živel v Ljubljani.

Slovenski arhitekti: Maks Fabiani

Maks Fabiani je bil svetovljanski trojezični arhitekt in urbanist mešanih italijansko-avstrijskih prednikov, rojen v vasi Kobdilj pri Štanjelu. Skupaj s Cirilom Metodom Kochom in Ivanom Vancašem je v slovenščini uvedel dunajski secesijski slog arhitekture. Po vrnitvi na Dunaj se je na Wagnerjevo osebno povabilo pridružil ateljeju arhitekta Otta Wagnerja in tam ostal do konca stoletja. V tem obdobju se ni zgolj osredotočil na oblikovanje, ampak je tudi gojil mestni poklic in se strastno posvetil poučevanju. Koliko je vplival na Wagnerjevo knjigo o arhitekturi, ni znano.

Slovenski arhitekti: Maks Fabiani
Slovenski arhitekti: Maks Fabiani

Prvi obsežen Fabianijev arhitekturni projekt je bil urbanistični načrt Kranjske, danes slovenske prestolnice Ljubljane, ki je bila močno poškodovana v potresu v Ljubljani aprila 1895. Fabiani je zmagal na natečaju proti bolj historičnemu arhitektu Camillu Sitteju, ljubljanski mestni svet pa ga je izbral za glavnega urbanista. Eden od razlogov za to izbiro je bil, da so Fabianija slovenski liberalni nacionalisti šteli za Slovenca. Drugi razlog je bil ta, da je Ljubljano poznal bolje kot Sitte in pripravil res dober in sodoben načrt. Z osebnim sponzorstvom liberalnega nacionalističnega župana Ljubljane Ivana Hribarja je Fabiani zasnoval več pomembnih stavb v mestu, med drugim srednjo šolo za deklice v obliki črke L v kompleksu Mladika, ki gleda na Prešernovo ulico, ki je zdaj sedež slovenskega zunanjega ministrstva.

Edvard Ravnikar

Edvard Ravnikar (4. december 1907 – 23. avgust 1993) je bil slovenski arhitekt. Ravnikar se je rodil v Novem mestu in je bil študent arhitekta Jožeta Plečnika. Pozneje je vodil novo generacijo slovenskih arhitektov, ki je bil znan po razvoju infrastrukture slovenskega arhitekturnega področja, organizaciji arhitekturnih natečajev itd. Bil je profesor na ljubljanski arhitekturni šoli. V Sloveniji je promoviral tudi skandinavski arhitekturni slog, zlasti finske dosežke v arhitekturi, ki jih je dosegal Alvar Aalto. Kupite si knjigo Edvarda Ravnikarja, enega največjih slovenskih arhitektov vseh časov.

Njegove najpomembnejše stvaritve so na vidnem mestu v Ljubljani, med njimi Trg republike, Cankarjeva dvorana, veleblagovnica Maximarket in Muzej moderne umetnosti. Za svoje delo je leta 1961 prejel Prešernovo nagrado in leta 1978. Umrl v Ljubljani, star 85 let. Slovenski arhitekti so zelo znani, Edvard Ravnikar pa bi lahko bil drugi najbolj znan slovenski arhitekt, po Plečniku.

Edvard Ravnikar je eden izmed najboljših slovenskih arhitektov
Edvard Ravnikar je eden izmed najboljših slovenskih arhitektov

Savin Sever

Savin Sever (27. junij 1927, v Krškem – 12. april 2003, Ljubljana) je bil slovenski arhitekt. Bil je sin primorskega odvetnika, ki je začasno delal v Krškem, odraščal pa je v Mariboru in Ljubljani. Sever velja za enega najbolj tipičnih predstavnikov ljubljanske arhitekturne šole. Njegovo delo predstavlja sintezo tradicije Jožeta Plečnika in vpliva Edvarda Ravnikarja, pri katerem je študiral. Sever velja za enega najpomembnejših slovenskih arhitektov po drugi svetovni vojni. Med njegova najbolj znana dela sodijo tiskarna Mladinska knjiga, veleblagovnica Astra, paviljon Slovenskega avtomobilskega združenja (AMZS), trgovina Merkur, parkirna hiša Poljane, portal do Karavanškega predora in Triplex parkirna garaža. Garažna hiša Triplex A (Garažna hiša Triplex A) je bila zasnovana leta 1966 z zaobljenimi vogali, garažna hiša Triplex B (Garažna hiša Triplex B) pa leta 1970 z kotnimi vogali. Sever je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Savin Sever je pokopan na pokopališču Vič v Ljubljani.

Savin Sever je bil učenec Edvarda Ravnikarja
Savin Sever je bil učenec Edvarda Ravnikarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja