Kaj so Nevladne Organizacije in s Čim se Ukvarjajo?

Nevladne organizacije so organizacije, ki so na splošno ustanovljene neodvisno od vlade. Običajno so neprofitni subjekti in mnogi od njih so dejavni na področju humanitarnosti ali družboslovja. Lahko vključujejo tudi klube in društva, ki zagotavljajo storitve svojim članom in drugim. Raziskave kažejo, da imajo nevladne organizacije visoko stopnjo zaupanja javnosti, vendar ne v vseh državah. Zaradi tega so lahko koristen zastopnik za interese družbe in deležnikov. Vendar pa so lahko nevladne organizacije tudi lobistične skupine za korporacije, kot je Svetovni gospodarski forum.

Nevladne organizacije so organizacije, ki so na splošno ustanovljene neodvisno od vlade
Nevladne organizacije so organizacije, ki so na splošno ustanovljene neodvisno od vlade

Nevladne organizacije so razvrščene po usmerjenosti – vrsti dejavnosti, ki jih nevladna organizacija izvaja, kot so dejavnosti, ki vključujejo človekove pravice, varstvo potrošnikov, okolje, zdravje ali razvoj; in raven delovanja, ki označuje obseg delovanja organizacije: lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni. Leta 2008 je imela Rusija približno 277.000 nevladnih organizacij. Ocenjuje se, da je imela Indija leta 2009 približno 2 milijona nevladnih organizacij (približno ena na 600 Indijcev), kar je veliko več kot število osnovnih šol in zdravstvenih centrov v državi.

Financiranje nevladnih organizacij

Nevladne organizacije se običajno financirajo z donacijami, nekatere pa se izogibajo formalnemu financiranju in jih vodijo prostovoljci. Nevladne organizacije imajo lahko status dobrodelne organizacije ali pa so oproščene davka zaradi priznanja svojih družbenih namenov. Drugi so lahko okrilje političnih, verskih ali drugih interesov. Od konca druge svetovne vojne so imele nevladne organizacije večjo vlogo v mednarodnem razvoju, zlasti na področju humanitarne pomoči in zmanjševanja revščine.

Viri financiranja vključujejo članarino, prodajo blaga in storitev, donacije mednarodnih institucij ali nacionalnih vlad ter zasebne donacije. Čeprav izraz “nevladna organizacija” pomeni neodvisnost od vlad, je veliko nevladnih organizacij odvisnih od vladnega financiranja; četrtino prihodkov Oxfama v višini 162 milijonov ameriških dolarjev iz leta 1998 sta podarili britanska vlada in EU, World Vision pa so zbrale ZDA. 55 milijonov dolarjev blaga v letu 1998 od ameriške vlade. Več nepovratnih sredstev EU zagotavlja sredstva, dostopna nevladnim organizacijam.

Državno financiranje nevladnih organizacij je sporno, saj je “celoten poanta humanitarne intervencije bila natančna v tem, da so imele nevladne organizacije in civilna družba tako pravico kot tudi dolžnost, da se z dejanji pomoči in solidarnosti odzovejo na ljudi v stiski ali podvrženi represiji ali pomanjkanju s strani sile, ki so jih nadzorovale, ne glede na to, kar bi zadevne vlade mislile o zadevi.” Nekatere nevladne organizacije, kot je Greenpeace, ne sprejemajo financiranja vlad ali medvladnih organizacij. Proračun Ameriškega združenja upokojencev (AARP) za leto 1999 je znašal več kot 540 milijonov dolarjev.

Državno financiranje nevladnih organizacij je sporno
Državno financiranje nevladnih organizacij je sporno

Zgodovina nevladnih organizacij

Mednarodne nevladne organizacije segajo vsaj v pozno 18. stoletje, in do leta 1914 je bilo ocenjenih 1083 nevladnih organizacij. Mednarodne nevladne organizacije so bile pomembne za gibanja proti suženjstvu in volilno pravico žensk, vrhunec pa so dosegle v času Svetovne konference o razorožitvi 1932–1934.

Izraz je postal priljubljen z ustanovitvijo Združenih narodov leta 1945 leta 1945; člen 71 v poglavju X njene listine je določal posvetovalni status za organizacije, ki niso niti vlade niti države članice. Mednarodna nevladna organizacija je bila prvič opredeljena v resoluciji 288 (X) Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOC) 27. februarja 1950 kot “vsaka mednarodna organizacija, ki ni ustanovljena z mednarodno pogodbo”. Vloga nevladnih organizacij in drugih “glavnih skupin” pri trajnostnem razvoju je bila priznana v poglavju 27 Agende 21. Vzpon in padec mednarodnih nevladnih organizacij se ujema s sodobnimi dogodki, ki naraščajo v obdobjih rasti in upadajo v času krize. Združeni narodi so nevladnim organizacijam podelili status opazovalke na svojih skupščinah in nekaterih srečanjih. Po mnenju ZN je nevladna organizacija zasebna, neprofitna organizacija, ki je neodvisna od vladnega nadzora in ni le opozicijska politična stranka.

V zahodnih državah je zaradi prestrukturiranja socialne države prišlo do hitrega razvoja nevladnega sektorja. Globalizacija tega procesa se je zgodila po padcu komunističnega sistema in je bila pomemben del Washingtonskega konsenza.

Mednarodne nevladne organizacije segajo vsaj v pozno 18. stoletje
Mednarodne nevladne organizacije segajo vsaj v pozno 18. stoletje

Nevladne organizacije v Sloveniji

Več kot 27.000 nevladnih organizacij (NVO) je v Sloveniji dejavnih praktično na vseh področjih življenja – od družbenega, kulturnega, športnega, odvetniškega, ekološkega in zdravstvenega delovanja do civilne zaščite in skoraj vseh področij današnje družbe. Nevladne organizacije delujejo na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni ter so nepogrešljive tudi na lokalni ravni. Na teh ravneh uresničujejo interese in potrebe prebivalstva, združujejo ljudi, opozarjajo na nepravilnosti in na številne druge načine izboljšujejo kakovost življenja v okolju, v katerem delujejo.

Ali so nevladne organizacije res potrebne v Sloveniji?

Nevladne organizacije so v Sloveniji precej pomembne. Dejstvo pa je, da je nevladnih organizacij zelo veliko. 27 000 je izjemno veliko število NVO, predvsem za tako majhno deželo kot je Slovenija. To pomeni, da je ena nevladna organizacija na vsakega 77-ga državljana Slovenije. Številke v drugih državah so precej manjše. V Indiji npr. deluje 3,1 milijona nevladnih organizacij na 1,38 milijarde ljudi. To je ena nevladna organizacija na približno 445 ljudi. Problem v vsem je to, da kar nekaj nevladnih organizacij dobi davkoplačevalski denar. Nekatere si ga seveda zaslužijo kot so npr. Rdeči križ Slovenija (okoli 6 milijonov EUR), Društvo distrofikov Slovenije (okoli 5,7 milijonov EUR) in Zveza paraplegikov Slovenije (okoli 5,1 milijonov EUR). Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zdravstvenim področjem in športom, si zares zaslužijo vsak cent, ki ga dobijo. Nekateri celo pravijo, da si zaslužijo več.

Obstajajo pa določene nevladne organizacije, ki si ne zaslužijo svojega naziva. Na trenutke se zdi, da se določene nevladne organizacije ustanovijo zgolj zato, da lahko dobijo davkoplačevalski denar. Posledično ljudje v NVO živijo precej brezskrbno, saj počnejo to, kar jih veseli. Za njihovo financiranje pa mora veliko ljudi v službo, in plačevati davke. Na listi prvih 100 NVO po javnih prejemkih izstopajo določene NVO, ki si po mnenju mnogih ne zaslužijo prevelikih vsot javnih prejemkov. Na listi izstopajo športna društva, kot so: Nogometna zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije in druge športne zveze, ki dobijo bore malo denarja. Včasih se je treba vprašati, kako je sploh mogoče, da ima Slovenija tako veliko uspešnih športnikov, glede na to, da je financiranja za njih tako malo. Državljani Slovenije včasih dobijo občutek, da se njihov denar zapravlja za nepomembne organizacije, od katerih je malo učinka in ne služijo svojemu namenu.

Obstajajo pa določene nevladne organizacije, ki si ne zaslužijo svojega naziva
Obstajajo pa določene nevladne organizacije, ki si ne zaslužijo svojega naziva

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja