Najboljši Predsedniki Slovenije od Osamosvojitve Slovenije

Predsedniki Slovenije se do sedaj niso dobro izkazali. Kabinet predsednika Slovenije, uradno predsednika Republike Slovenije, je bil ustanovljen 23. decembra 1991, ko je Državni zbor sprejel novo ustavo zaradi neodvisnosti od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po ustavi je predsednik najvišji predstavnik države. V praksi je položaj večinoma ceremonijalen. Predsednik je med drugim tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Kabinet predsednika je predsedniška palača v Ljubljani. Predsednik je neposredno izvoljen s splošnimi volitvami za polnoletne osebe za dobo petih let. Vsak slovenski državljan lahko kandidira za predsednika, lahko pa ima le dva zaporedna mandata. Predsednik nima zakonsko zajamčene imunitete in je lahko obtožen. Oglejte si prispevek, in ugotovite, kateri so bili najboljši predsedniki Slovenije do danes.

Predsedniki Slovenije: Janez Drnovšek

Drnovšek se je rodil v Celju, odraščal pa je v mestecu Kisovec v Občini Zagorje ob Savi, kjer je bil njegov oče Viktor (1925–2005) tamkajšnji šef rudnika, mati Silva (1921–1976) pa gospodinja. Drnovšek je leta 1973 na Univerzi v Ljubljani diplomiral iz ekonomije. Medtem je delal kot pripravnik v banki Le Havre. Leta 1975 je pri 25 letih postal finančni direktor v gradbenem podjetju SGP Beton Zagorje. Dve leti kasneje je eno leto postal ekonomski svetovalec na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu. Magistrsko delo je zagovarjal leta 1981, leta 1986 pa je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru zagovarjal disertacijo. Leta 1982 je postal vodja lokalne podružnice Ljubljanske banke v domači regiji Srednjesavske doline v osrednji Sloveniji. Leta 1986 je bil izbran za poslanca v slovenski republiški skupščini (parlamentu) in tudi v zbornici republik in provinc jugoslovanskega parlamenta.

Leta 1992 je Drnovšek po vladni krizi v koaliciji DEMOS, ki je leta 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in državo pripeljala do neodvisnosti, postal drugi premier samostojne Slovenije. Izbran je bil za kompromisnega kandidata in strokovnjaka za ekonomsko politiko. Njegovo dvostransko vlado so podprle levo in centristično krilo razpuščene koalicije DEMOS (Socialdemokratska stranka Slovenije, Demokratska stranka in Zeleni Slovenije) in tri stranke, ki so izhajale iz organizacij nekdanjega komunističnega režima ( Liberalno demokratska stranka, Stranka demokratične reforme in Socialistična stranka Slovenije). Med Predsedniki Slovenije se je daleč najbolj izkazal ravno Janez Drnovšek, saj ostaja priljubljen še danes, kljub temu, da ga žal ni več med nami.

V času predsedovanja je napisal in objavil več knjig. Knjige so bile iz duhovne filozofije, med drugim Misli o življenju in zavesti, Bistvo sveta in njegov zadnji, imenovan Pogovori ali dialogi.

Predsedniki Slovenije: Danilo Türk

Danilo Türk je slovenski diplomat, profesor mednarodnega prava, strokovnjak za človekove pravice in politik. Bil je predsednik Slovenije od leta 2007 do 2012. Türk je bil prvi slovenski veleposlanik Združenih narodov, od leta 1992 do 2000, in bil pomočnik generalnega sekretarja OZN za politične zadeve od 2000 do 2005.

Junija 2007 je Türk kandidiral na slovenskih predsedniških volitvah. Kot “neodvisnega” kandidata ga je podprla široka koalicija levih strank. V prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 21. oktobra 2007, je z 24,54% glasov zasedel drugo mesto, kar ga je pripeljalo v drugi krog proti Lojzetu Peterletu. V drugem krogu je zmagal 11. novembra 2007 z 68,2% glasov, postal je tretji predsednik Slovenije 23. decembra 2007. Türk je kandidiral za ponovno izvolitev leta 2012, vendar je v drugem krogu glasovanja volitve izgubil proti Borutu Pahorju. , ki je potekalo 2. decembra 2012. Prejel je približno tretjino glasov.

Od leta 1992 do 2000 je bil Türk prvi stalni slovenski predstavnik pri Združenih narodih. V tem času je zagotovil izvolitev Slovenije v Varnostni svet OZN (1998–1999) in bil predsednik Varnostnega sveta Združenih narodov avgusta 1998 in novembra 1999. Med letoma 1996 in 1998 je bil član Odbora ZN za človekove pravice. Med letoma 2000 in 2005 je bil pomočnik generalnega sekretarja OZN za politične zadeve pri generalnem sekretarju Kofiju Annanu. Leta 2005 se je vrnil v Slovenijo in postal profesor mednarodnega prava; od maja 2006 do decembra 2007 je bil prodekan za študentske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Türk je objavil več kot 100 člankov v različnih pravnih revijah in treh knjigah. Je avtor prve slovenske knjige o mednarodnem pravu z naslovom Temelji mednarodnega prava (Temelji mednarodnega prava, 2007, revidirano 2015). Leta 2019 je bil Türk izvoljen za predsednika madridskega kluba.

Slovenski predsedniki: Borut Pahor

Borut Pahor je slovenski politik, ki je na položaju predsednika Slovenije od decembra 2012. Prej je bil predsednik vlade od novembra 2008 do februarja 2012. Dolgoletni član in nekdanji predsednik stranke Socialni demokrati je Pahor več mandatov opravljal funkcijo poslanca v državnem zboru in je bil njegov govornik med letoma 2000 in 2004. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Po zmagi socialnih demokratov na parlamentarnih volitvah leta 2008 je bil Pahor imenovan za predsednika vlade. Pahor je bil slovenski premier od novembra 2008 do februarja 2012, vodil pa je vlado, ki so jo sestavljali Socialni demokrati v koaliciji z Liberalno demokracijo Slovenije in Zaresom.

Njegova vlada je pred globalno gospodarsko krizo predlagala gospodarske reforme, vendar jih je opozicijski vodja Janez Janša in referendum zavrnil leta 2011. Po drugi strani pa so volivci glasovali za arbitražni sporazum s Hrvaško, namenjen reševanju mejnega spora med državama, ki je nastal po razpadu Jugoslavije. Napetosti med koalicijskimi partnericami so vrh dosegle leta 2011, ko sta vlado zapustili dve stranki, aprila DeSUS in julija Zares. Opozicija je vlado obtožila korupcije in nepravilnega ravnanja z gospodarstvom. Soočen z izgubo več ministrov in padcem javne podpore, je Pahor zaprosil parlament za glasovanje o zaupnici. Parlament je 20. septembra glasoval proti 51–36 proti predlogu, kar je povzročilo padec vlade. Po glasovanju je Pahor dejal: “Ne čutim grenkobe. Popolnoma zaupam v naše ljudi in prihodnost Slovenije.”

Pahor je poskušal prevzeti aktivnejšo vlogo predsednika, kar je večinoma slovesno mesto. To je vključevalo srečanja z mladino na oglaševanih prireditvah v predsedniških pisarnah v Ljubljani in nastopanje kot govornik na nekaterih pomembnejših dogodkih v državi. Spoznal je tudi Vladimirja Putina, ki ga je spodbudil k reševanju ukrajinskega konflikta, in predlagal srečanje med Trumpom in Putinom v Ljubljani, ki je bila pred tem kot prizorišče leta 2001.

Slovenski predsedniki: Milan Kučan

Milan Kučan je slovenski politik, ki je bil prvi predsednik Slovenije od 23. decembra 1991 do 22. decembra 2002. Preden je bil predsednik Slovenije, 13. predsednik predsedstva SR Slovenije od 10. maja 1990 do 23. decembra 1991. Kučan je bil od maja 1986 do decembra 1989 tudi sedmi predsednik Zveze komunistov Slovenije. Kučan, eden od petih otrok, se je rodil v učiteljski družini. Njegova starša sta bila Koloman Küčan (1911–1944) in Marija Varga (1917–1975). Vzgojen je bil v vasi Križevci, ki leži v pretežno agrarni obmejni regiji Prekmurje v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije (današnja Slovenija). Njegov oče Koloman je umrl med drugo svetovno vojno. Kučanova družina je drugo svetovno vojno preživela v okupirani Srbiji, kamor so nacisti iz Slovenije preselili več kot 58.000 drugih Slovencev.

Kasneje je študiral pravo na Univerzi v Ljubljani in se kmalu vključil v takratne komunistične politične organizacije. Leta 1968 je postal predsednik Zveze slovenske mladine, nato sekretar Socialističnega zavezništva delovnega ljudstva Slovenije med letoma 1974 in 1978. Leta 1982 pa je postal predstavnik za slovenske komuniste v Zvezi komunistov Centralnega komiteja Jugoslavije v Beogradu.