Komunizem je oblika vladanja, ki je najpogosteje povezana z idejami Karla Marxa. Karl Marx je bil nemški filozof, ki je svoje ideje o utopični družbi predstavil v Komunističnem manifestu, napisanem leta 1848. Marx je verjel, da kapitalizem s svojim poudarkom na dobičku in zasebnem lastništvu, povzročila neenakost med državljani. Tako je bil njegov cilj spodbuditi sistem, ki je spodbujal brezrazredno družbo, v kateri so vsi delili koristi dela. Državna vlada pa je nadzorovala vso lastnino in bogastvo. Nihče se ne bi trudil dvigniti nad drugimi in ljudi ne bi več motiviral pohlep. Potem bi komunizem zapolnil vrzel med bogatimi in revnimi, končal izkoriščanje delavcev in revne osvobodil zatiranja.
Vendar osnovne ideje komunizma niso izvirale z Marxom. Platon in Aristotel sta o njih razpravljala že v starih časih, vendar jih je Marx razvil v popularno doktrino, ki se je kasneje uveljavila v praksi. Marxova idealna družba je zagotavljala ekonomsko enakost in pravičnost. Marx je verjel, da zasebno lastništvo lastnine spodbuja pohlep, in je za težave družbe krivil kapitalizem. Težave, je trdil, izvirajo iz industrijske revolucije. Vzpon tovarn, zanašanje na stroje in zmožnost množične proizvodnje so ustvarili pogoje, ki so spodbujali zatiranje in spodbujali razvoj proletariata ali delavskega razreda.
Zgodovina komunizma
Od svojega začetka pred stoletjem je komunizem, politična in gospodarska ideologija, ki zahteva brezrazredno družbo, ki jo nadzoruje vlada, v kateri je vse enakovredno deljeno, doživel vrsto skokov – in nazadovanja. Kar se je začelo leta 1917 v Rusiji, je postalo globalna revolucija, ki se je ukoreninila v državah, ki so tako daleč od Kitajske in Koreje do Kenije in Sudana do Kube in Nikaragve. Komunizem se je začel iz Leninove oktobrske revolucije in se razširil na Kitajsko z vzponom Mao Cetunga na oblast in na Kubo s prevzemom Fidela Castra. To je bila ideologija za eno stranjo hladne vojne in je s padcem berlinskega zidu doživela simbolni upad. Danes je le peščica držav še vedno pod komunistično oblastjo.
Komunizem je bila prevladujoča politična filozofija mnogih držav po Aziji, Vzhodni Evropi, Afriki in Južni Ameriki. V poznem 19. stoletju se je v Rusiji začela razvijati komunistična filozofija. Leta 1917 so z oktobrsko revolucijo oblast prevzeli boljševiki. To je bilo prvič, da je kateri koli skupini z odločno marksističnim stališčem uspelo prevzeti oblast. Preimenovali so se v Komunistična partija in svoje ideale poslali vsem evropskim socialističnim strankam. Nato so nacionalizirali vso javno lastnino ter dali tovarne in železnice pod vladni nadzor. Stalin je še naprej vodil komunistično filozofijo in podaljšal rast ZSSR. Temu zgledu komunizma od takrat sledijo številne države, vključno s Kitajsko.
Komunistični Manifest
Komunistični manifest, prvotno Manifest komunistične partije, je pamflet iz leta 1848 nemških filozofov Karla Marxa in Friedricha Engelsa. Manifest, ki ga je naročila Zveza komunistov in je bil prvotno objavljen v Londonu, ko so začele izbruhniti revolucije leta 1848, je bil Manifest pozneje priznan kot eden najvplivnejših političnih dokumentov na svetu. Predstavlja analitični pristop k razrednemu boju (zgodovinskemu in takratnemu) ter konfliktom kapitalizma in kapitalističnega načina proizvodnje, ne pa napoved morebitnih prihodnjih oblik komunizma.
Komunistični manifest povzema Marxove in Engelsove teorije o naravi družbe in politike, in sicer, da je po njunih besedah ”zgodovina vse dosedanje družbe zgodovina razrednih bojev”. Na kratko so predstavljene tudi njihove zamisli o tem, kako bi takratno kapitalistično družbo sčasoma nadomestil socializem. Avtorji v zadnjem odstavku Manifesta pozivajo k »nasilnemu strmoglavljenju vseh obstoječih družbenih razmer«, kar je služilo kot poziv k komunističnim revolucijam po vsem svetu.
Ali komunizem deluje?
Marx je predlagal, da bi na poti do »skupnega lastništva« morala obstajati prehodna faza, ki bi vključevala državno lastništvo. V Sovjetski zvezi je vlada nacionalizirala zasebno lastnino, vendar državno lastništvo samo po sebi ni ‘komunistično’. Kljub temu je sovjetski sistem postal splošno uporabljen pomen “komunizma”. Vprašanje se verjetno nanaša na “komunizem” v tem smislu. “Komunistični” sistem Sovjetske zveze je vsiljeval lastništvo in nadzor centralne vlade (sistem, ki je bil vsiljen tudi drugim državam v “sovjetskem bloku” v Vzhodni Evropi), zavrnil volitve z utemeljitvijo, da je “komunistična” stranka zastopala ljudi, in uporabil represivni sistem za zatiranje drugače mislečih. Njegovo gospodarstvo je stagniralo in postajalo vse bolj nepriljubljeno do svojega zloma v letih 1989-1990.
Sovjetski sistem (ki je šel skozi različne faze) je torej trajal dobrih 70 let, a očitno na koncu ni ‘delal’. Zakaj sovjetski komunizem ni deloval? To je še eno zapleteno vprašanje, ki pa se spušča v preveč centraliziran, zatiralski, birokratski in tog gospodarski in politični sistem.
Zakaj je komunizem propadel?
Medtem ko je obstajala obsežna študija razlogov za neuspeh komunizma, so raziskovalci izpostavili nekaj skupnih dejavnikov, ki so prispevali k njegovemu propadu. Prvi je odsotnost spodbud med državljani, da bi proizvajali za dobiček. Dobičkonosna spodbuda vodi v konkurenco in inovativnost v družbi. Toda idealen državljan v komunistični družbi je bil nesebično predan družbenim stvarem in je le redko razmišljal o svoji blaginji. “V vsakem trenutku in pri vseh vprašanjih mora član stranke najprej upoštevati interese stranke kot celote in jih postaviti na prvo mesto, osebne zadeve in interese pa postaviti na drugo mesto,” je zapisal Liu Shaoqi, drugi predsednik Ljudske republike Kitajske.
Drugi razlog za neuspeh komunizma je bila prirojena neučinkovitost sistema, kot je centralizirano načrtovanje. Ta oblika načrtovanja zahteva združevanje in sintezo ogromnih količin podatkov na granularni ravni. Ker so bili vsi projekti načrtovani centralno, je bila tudi ta oblika načrtovanja zapletena. V več primerih so bili podatki o rasti ponarejeni ali nagnjeni k napakam, da bi se dejstva uskladila z načrtovano statistiko in ustvarila iluzijo napredka.
Bo komunizem kdaj doživel preporod?
Če bo komunistična država uspela zagotoviti boljšo ponudbo za svoje ljudi kot vsaka kapitalistična država, bo mogoče, da se ponovno dvigne komunizem. Kakšne so možnosti, da se to zgodi? Predsednik Xi namerava Kitajcem dati tako dobro ponudbo, da bodo ljudje v drugih državah zavidali. Do leta 2020 bo na primer Kitajska družba, v kateri nihče ni reven in vsi se izobražujejo, imajo plačano zaposlitev, več kot dovolj hrane in oblačil, dostop do zdravstvenih storitev, podporo za starost, dom in udobno življenje.
