Kateri so Bili Največji Potresi v Sloveniji?

V Sloveniji so potresi zmerni, vendar povzročajo celo manjšo škodo na robustnih hišah. Zaradi posebne tektonske situacije v državi je potresov več od povprečja. Najmočnejši potres v Sloveniji se je zgodil 7. 12. 2004 v regiji Bovec, Kobarid z magnitudo 5,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Premik tektonskih plošč v globino 7 km je povzročil 1 smrt. Največji potresi v Sloveniji so bili veliki in uničujoči, vendar vseeno se ne morejo primerjati z največjimi in najmočnejšimi potresi na svetu. V nadaljevanju Vam bomo prikazali kateri so bili največji potresi v Sloveniji.

V Sloveniji so potresi zmerni
V Sloveniji so potresi zmerni

Največji potresi v Sloveniji: Potres v Ljubljani leta 1895

Ljubljanski potres leta 1895 ali velikonočni potres je prizadel Ljubljano (glavno in največje mesto Kranjske, kronsko deželo Avstro-Ogrske in glavno mesto Slovenije) na velikonočno nedeljo, 14. aprila. To je bil najbolj in zadnji uničujoči potres na tem območju. Z Richterjevo magnitudo 6,1 in največjo Mercallijevo intenzivnostjo VIII–IX je potres prizadel ob 20:17 UTC (22:17 po lokalnem času).Žarišče potresa je bilo na Jančah, približno 16 kilometrov (10 milj) vzhodno od centra Ljubljane. Žarišče je bilo 16 kilometrov. Šok je bil čutiti v krogu s polmerom 350 kilometrov (220 milj) in površino 385.000 kvadratnih kilometrov (149.000 kvadratnih milj), ki je segal tako daleč kot Assisi, Firence, Dunaj in Split. V naslednjih desetih dneh je sledilo več kot 100 popotresnih sunkov.

Naslednje jutro je Občinski svet sprejel nujne ukrepe za pomoč najhuje prizadetim, za usmerjanje policije v dodatne varnostne ukrepe in za napotitev policije na pregled poškodovanih hiš. Vse mestne šole so bile začasno zaprte, nekatere tovarne pa so začasno prenehale delovati. Nekaj ​​dni kasneje so bila ustanovljena zasilna zavetišča za brezdomce. Številni Ljubljančani so mesto zapustili kot begunci. V mestu se je hitro začutilo pomanjkanje hrane in ustanovljenih je bilo pet zasilnih kuhinj, ki so bile brezplačne ali poceni in so vsak dan razdelile več tisoč toplih obrokov.

Med posameznimi člani občinskega sveta je pri zagotavljanju pomoči posebno organizacijske sposobnosti pokazal liberalni nacionalist Ivan Hribar. Kmalu zatem je bil izvoljen za župana. Organiziral je obsežno obnovo mesta. Škoda je bila precejšnja. Največ hiš je bilo poškodovanih na ulici Hospic (Špitalska ulica, danes Stritarjeva ulica, Stritarjeva ulica), kjer so bile uničene vse hiše razen ene, in tržnice. Ljubljana je imela do dogodka pokrajinski videz. Širitev mesta in obsežna dunajska secesijska arhitekturna sprememba se je začela, ki je danes nasproti prejšnjim baročnim stavbam, ki so ostale.

 Največji potresi v Sloveniji: Potres v Ljubljani leta 1895
Največji potresi v Sloveniji: Potres v Ljubljani leta 1895

Največji potresi v Sloveniji: Potres na Idrijskem leta 1511

Idrijski potres leta 1511 se je zgodil 26. marca z največjo Mercallijevo intenzivnostjo X (ekstremno). Epicenter potresa je bil okoli mesta Idrija v današnji Sloveniji. Ponekod pa ga nahajajo kakšnih 15-20 kilometrov zahodno, med Gemono in Pufero v Furlaniji. Potres je prizadel veliko ozemlje med Koroško, Furlanijo, današnjo Slovenijo in Hrvaško. Po ocenah je bilo ubitih od dvanajst do petnajst tisoč ljudi, škoda pa je bila resna. Potres so čutili vse do Švice in današnje Slovaške. Na velikem območju od severovzhodne Italije do zahodne Hrvaške je bilo z zemljo porušenih več gradov in cerkva. Med uničenimi objekti so bili videmski in škofjeloški grad, samostan tevtonskih vitezov v Ljubljani; zagrebška katedrala je bila močno poškodovana. Blaž Raškaj, poveljnik utrdbe Jajce, v sodobni Bosni, je poročal madžarskim stanovom, da je potres močno poškodoval utrdbe.

Obnova porušenih stavb v naslednjih desetletjih velja za ločnico med gotsko in renesančno arhitekturo v umetnostni zgodovini Vzhodnih Alp.

 Največji potresi v Sloveniji: Potres na Idrijskem
Največji potresi v Sloveniji: Potres na Idrijskem

Največji potresi v Sloveniji: Potres v Furlaniji leta 1976

Potres v Furlaniji leta 1976, v Italiji znan tudi kot Terremoto del Friuli (furlanski potres), se je zgodil 6. maja 1976 s trenutno magnitudo 6,5 in največjo Mercallijevo intenzivnostjo X (ekstremno). Šok se je zgodil v deželi Furlanija na severovzhodu Italije v bližini mesta Gemona del Friuli. Ubitih je bilo 990 ljudi, do okoli 3000 je bilo ranjenih, več kot 157.000 pa je ostalo brez strehe nad glavo.

Potres je bil ob 21:00:13 (20:00:13 UTC). Prizadetih je bilo 77 vasi v Furlaniji. Gemona del Friuli je bila močno poškodovana in kljub obsežnim nujnim ukrepom in mednarodni pomoči do konca leta 1976 je 15.000 ljudi še vedno živelo v kamp prikolicah, 1000 v šotorih in 25.000 v evakuacijskih centrih. Škoda je bila ocenjena na 4,25 milijona dolarjev. Velik del mesta je bil od takrat obnovljen. Potres so čutili tako v Benetkah kot v sosednjih Avstriji, Švici in Sloveniji (takrat SFR Jugoslavija) in Nemčiji. V Sloveniji sta bila najbolj prizadeta dolina zgornjega Posočja in območje Brd, kjer je bila vas Breginj skoraj popolnoma porušena. Potres je poškodoval več objektov v Novi Gorici, čutil pa se je tudi v slovenski prestolnici Ljubljani.

Italijanska vlada je imenovala člana poslanske zbornice Giuseppeja Zamberlettija za koordinatorja pomoči v imenu regionalne uprave. Državna sredstva sta za obnovo poškodovanih objektov namenila Zamberletti in deželni svet Furlanije Julijske krajine. Od septembra do decembra 1976 so vse potresne žrtve namestili v montažne objekte, da bi lažje prebrodili zimo. Številni lokalni prebivalci so več let živeli v prikolicah, ki jih je dobavljala vlada, medtem ko so bile domove obnovljene. Po Zamberlettijevem mandatu je deželna vlada Furlanije Julijske krajine uspela v celoti obnoviti številna mesta, zahvaljujoč natančnemu upravljanju z viri, vendar je nekaterim mestom trajalo več kot desetletje, da so si popolnoma opomogla.

Največji potresi v Sloveniji: Potres v Furlaniji
Največji potresi v Sloveniji: Potres v Furlaniji

Veliki koroški potres leta 1348

Veliki koroški potres leta 1348 je eden največjih potresov v potresni zgodovini Evrope. Kljub temu, da je bilo njegovo žarišče v bližini Beljaka v Avstriji, je močno udarila tudi slovenske kraje. Nastal je 25. januarja 1348 med 14. in 15. uro po svetovnem času. Žarišče je bilo v globini približno 7 km, njegova magnituda je bila 6,5. Največji učinek je dosegel območje Beljaka v severovzhodni Italiji, zato je bil ocenjen na X. stopnji po EMS. S tem potresom se ne more primerjati nobenega dogodka v vsej srednji Evropi. Potres je terjal 20.000, po nekaterih podatkih celo 40.000 žrtev. Največ ljudje so izgubili življenje ob istem rušenju, veliko žrtev pa je bilo tudi zaradi številnih požarov in poplav in verjetno tudi nekaterih kužnih bolezni, ki so se pojavile po potresu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja