Občine v Sloveniji so si zelo različne. Slovenijo sestavlja kar 212 občin. Od tega jih ima 11 mestni status. Po 140. členu Ustave so pristojnosti občine lokalne zadeve, ki jih lahko občina ureja samostojno. Te vplivajo na samo prebivalci občine. Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.
Največje občine v Sloveniji: Kočevje – 563,7 km²
Leta 1247 je oglejski patriarh Berthold okolico Ribnice v cesarski marki Kranjski podelil koroškim grofom Ortenburškim. Ko so grofje leta 1336 iz rok patriarha Bertrama dobili nadaljnja posestva na gozdnati planoti do Kostela ob Kolpi, so poklicali nemško govoreče naseljence s Koroške in Tirolske. To germansko ljudstvo je postalo znano kot Kočevarji, njihovo narečje pa kočevarstvo.
Na tisoče Kočevarjev in drugih je bilo po vojni obtoženih naklonjenosti ali sodelovanja s silami osi med drugo svetovno vojno (kot je Slovensko domobranstvo). Njih in običajno celotne njihove družine so po naključju usmrtili, vrgli v različne jame in jame, ki so jih nato zapečatili z razstrelivom.
Občina Kočevje je občina v južni Sloveniji. Sedež občine je mesto Kočevje. Danes je del statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Po površini je največja občina v Sloveniji.
Največje občine v Sloveniji: Ilirska Bistrica – 480 km²
Občina Ilirska Bistrica je občina v Sloveniji. Spada v tradicionalno deželo Notranjsko. Sedež občine je mesto Ilirska Bistrica. Sedanja občina je bila ustanovljena 3. oktobra 1994 iz nekdanje Občine Ilirska Bistrica brez teritorialnih sprememb. Sredi leta 2020 je imela občina 13.340 ljudi. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 40. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 28 prebivalcev. Torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi.
Največje občine v Sloveniji: Ilirska Bistrica – 480 km²
Največje občine v Sloveniji: Tolmin – 381,5 km²
Občina Tolmin je del Goriške statistične regije. Meri 382 km2. S tem se med slovenskimi občinami uvršča na 3. mesto.
Statistični podatki za leto 2020 razkrivajo naslednje:
Sredi leta 2020 je imela občina približno 11.000 prebivalcev (približno 5.550 moških in 5.440 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 52. mesto. Gostota naseljenosti je bila v občini 29 prebivalcev na kvadratni kilometer , kar je manj od slovenskega povprečja (104 prebivalci na kvadratni kilometer).
Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih, kar pomeni, da je bil naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini negativen. Bila je -6,7 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,5. Bilo je 7.4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven. Bila je 0,6 (v Sloveniji 6,2).
Povprečna starost prebivalcev Tolmina je bila 46,8 leta in je višja od slovenskega povprečja (43,6 leta).
Vir: stat.si
Največje občine v Sloveniji: Bovec – 367,3 km²
Občina Bovec je del Goriške statistične regije. Meri 367 km2; s tem se med slovenskimi občinami uvršča na 4. mesto.
Statistični podatki za leto 2020 razkrivajo naslednje:
Sredi leta 2020 je imela občina približno 3.190 prebivalcev (približno 1.590 moških in 1.610 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 149. mesto. Gostota naseljenosti je bila v občini 9 prebivalcev na kvadratni kilometer , kar je manj od slovenskega povprečja (104 prebivalci na kvadratni kilometer).
Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih, kar pomeni, da je bil naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini negativen. Bila je -4,1 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,5. Bilo je 56,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven. Bil je 52,3 (v Sloveniji 6,2).
Povprečna starost občanov je bila 47,9 leta in je višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 leta).
Vir: stat.si
Največje občine v Sloveniji: Bovec
Črnomelj – 339,7 km²
Občina Črnomelj je del statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Meri 340 km2; s tem se med slovenskimi občinami uvršča na 5. mesto.
Statistični podatki za leto 2020 razkrivajo naslednje:
Sredi leta 2020 je imela občina približno 14.320 prebivalcev (približno 7.300 moških in 7.020 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 38. mesto. Gostota naseljenosti je bila 42 prebivalcev na kvadratni kilometer , kar je manj od slovenskega povprečja (104 prebivalci na kvadratni kilometer).
Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih, kar pomeni, da je bil naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini negativen. Bila je -5,0 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,5. Bilo je 9.5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven. Bila je 4,5 (v Sloveniji 6,2).
Povprečna starost prebivalcev Črnomlja je bila 44,7 leta in je višja od slovenskega povprečja (43,6 leta).
Vir: stat.si
Črnomelj – 339,7 km²
Bohinj – 333,7 km²
Občina Bohinj je del gorenjske statistične regije. Meri 333,7 km2; s tem se je med slovenskimi občinami uvrstila na 6. mesto.
Statistični podatki za leto 2020 razkrivajo naslednje:
Sredi leta 2020 je imela občina približno 5.360 prebivalcev (približno 2.710 moških in 2.650 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 99. mesto. Gostota naseljenosti je bila v občini 16 prebivalcev na kvadratni kilometer , kar je manj od slovenskega povprečja (104 prebivalci na kvadratni kilometer).
Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih, kar pomeni, da je bil naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini negativen. Bila je -6,3 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,5. Bilo je 85,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven. Bil je 79,1 (v Sloveniji 6,2).
Povprečna starost prebivalcev Bohinja je bila 45,3 leta in je višja od slovenskega povprečja (43,6 leta).
