Ali Sploh Veste, Katere so Najvišje Gore v Sloveniji?

Najvišje gore v Sloveniji so zelo velike. Če si želimo priti do vrha, bomo morali močno zavihati rokave. Slovenske Alpe se delijo na Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. Najvišje gore v Sloveniji zagotovo najdemo v Julijskih Alpah. Največja slovenska gora Triglav se ravno tako nahaja v teh Alpah. Slovenci smo veliki ljubitelji gora, zato smo se pri Namen.si odločili, da vam prikažemo najvišje gore v Sloveniji. Tako boste zagotovo vedeli, kam se odpraviti na avanturo.

Najvišja gora v Sloveniji: Triglav (2864 m)

Najvišja gora v Sloveniji, Triglav, z nadmorsko višino 2.863,65 metra, je najvišja gora v Sloveniji in najvišji vrh Julijskih Alp. Gora je najpomembnejši simbol slovenskega naroda. Je osrednji del Triglavskega narodnega parka, edinega slovenskega narodnega parka. Triglav je bil tudi najvišji vrh Jugoslavije pred osamosvojitvijo Slovenije leta 1991.

Na vrhu gore stoji majhna kovinska konstrukcija, Aljažev stolp. Deluje kot zavetje pred nevihtami in kot točka triangulacije. Skupaj s Triglavom je tudi mejnik Slovenije in simbol Slovencev in slovenske teritorialne suverenosti. Soimenjak stolpa je bil duhovnik, planinec in domoljub Jakob Aljaž. V začetku leta 1895 je s kosom krede na tleh svoje sobe v župniji Dovje sestavil načrte za valjast stolp z zastavo na vrhu. Aprila istega leta je kupil vrh Triglava za vsoto enega avstro-ogrskega guldna. S tem si je zagotovil pravico postaviti zgradbo na vrhu gore. Stolp je iz železa in cinka prevlečene pločevine zgradil Anton Belec. S štirimi delavci je dele stolpa pripeljal na vrh Triglava in stolp postavil v samo petih urah 7. avgusta 1895. Odprtje je bilo istega dne. Zavetišče je Aljaž podaril Slovenskemu alpskemu društvu.

Stilizirana upodobitev prepoznavne oblike Triglava je osrednji element slovenskega grba, ki ga je zasnoval kipar Marko Pogačnik, in je na slovenski zastavi. Poleg San Marina in Slovaške je Slovenija edina država v Evropi in ena redkih na svetu, ki ima na svojem grbu goro. Prej je bil prikazan na grbu Socialistične republike Slovenije.

Najvišje gore v Sloveniji: Škrlatica (2740 m)

Škrlatica, v zgodovini znana tudi kot Suhi plaz, je gora v slovenskih Julijskih Alpah. S svojim vrhom na 2.740 m nadmorske višine je drugi najvišji vrh v Sloveniji (za Triglavom na 2.864 m). Ime gore je ženska pridevniška oblika slovenske besede škrlat, sorodnik “škrlat”, ki se nanaša na dramatičen rdečkasto-vijoličen odtenek strme severozahodne skalne površine v rdečkasto svetlobo sončnega zahoda. Nadomestno ime Suhi plaz se nanaša na melišče pod goro Spodnji Rokav. Prvi zabeleženi vzpon na Škrlatico je z južne strani 24. avgusta 1880 opravil Julius Kugy v spremstvu gorskega vodnika Andreja Komaca in lovca Matije Kravanja.

Najvišje gore v Sloveniji: Mangart (2679 m)

Mangart je gora v Julijskih Alpah, ki leži na meji med Italijo in Slovenijo. Z nadmorsko višino 2.679 metrov je tretji najvišji vrh v Sloveniji, za Triglavom in Škrlatico. Prvič ga je preplezal leta 1794 naravoslovec Franz von Hohenwart. Mangart je tudi ime pogorja med dolino Koritnice in dolino Mangart, z najvišjim vrhom Veliki Mangart. Gora Mangart je bila v zgodovinskih virih izpričana leta 1617 kot Monhart. Ime je nemškega izvora, ki izhaja iz osebnega imena Mainhart (iz starovisokonemškega Maganhard). Poleg imena gore se je to nemško ime razvilo tudi v slovenske priimke, kot je Menart. Cesta do Mangartskega sedla je najvišja cesta v Sloveniji. Pod Mangartovo severno steno sta dve jezeri.

Najvišje gore v Sloveniji: Jalovec (2645 m)

Gora Jalovec je gora v Julijskih Alpah. Z nadmorsko višino 2.645 m je šesti najvišji vrh v Sloveniji. Stoji med alpskimi dolinami Tamar, Koritnica in Trenta. Bližnji vrhovi vključujejo Mangart na zahodu, Travnik in Mojstrovka na vzhodu ter Ponce na severu. Pečina Log stoji jugozahodno od gore Jalovec. Gora Jalovec je bila v pisnih virih izpričana že v letih 1763–87 kot Jellauz in Jelauz. Ime izhaja iz slovenskega pridevnika jalov “neploden”, ki se nanaša na pomanjkanje vegetacije na pobočjih gore.

Najvišje gore v Sloveniji: Razor (2601 m)

Razor (2.601 metrov) je piramidalna gora v Julijskih Alpah in šesta najvišja gora v Sloveniji. Nanjo se je leta 1842 prvič povzpel Otto Sendtner, zdaj pa se pogosto vzpenja s pomočjo številnih planinskimi kočami, ki so na voljo plezalcem. Razor je del Julijskih Alp v Sloveniji, na vzhodu in zahodu meji na prelaza Luknja in Vršič ter na severu in jugu doline Krnice in Trente. Skupaj s sosednjo goro Prisojnik služi za povezavo Triglava in Jalovca. Vključen je v Triglavski narodni park in je upravni del Kranjske Gore. Gora leži v apnenčastem kraškem predelu, tipičen primer pa je Kriška planota pod njo. Območje je močno oblikovala erozija, ki jo povzročajo poledenitve, reke in padavine; posledično ima veliko jam, vrtač in apnenčastih pločnikov.

Na Razor se je leta 1842 prvič povzpel botanik Otto Sendtner. Od takrat so se na planino povzpeli številni planinci. Zahtevnejše poti se nahajajo na severni in zahodni steni gore in imajo prehodne odseke.. Najpogostejše poti so z zahoda, juga in vzhoda.

Visoki Kanin (2587 m)

Kaninsko pogorje, po navadi preprosto Kanin, je gorsko območje v zahodnih Julijskih Alpah, na meji Slovenije in Italije. Njihov najvišji vrh Visoki Kanin ima nadmorsko višino 2.587 m. Ločujejo zgornjo dolino Soče v Sloveniji od rezijanske doline v Italiji. Na slovenski strani pogorja, ki je del Občine Bovec, leži glavno smučišče, najvišje v državi. Jama Vrtoglavica je med številnimi jaški rekordna po najglobljem posameznem navpičnem padcu (koraku) katere koli jame na zemlji, na globini 603 metrov. Kaninsko pogorje je pomemben identitetni simbol prebivalcev rezijanske doline in tej skupini je posvečenih več priljubljenih pesmi v rezijanskem narečju, ki jih domačini imenujejo Höra ta Ćanïnawa ali preprosto Ćanen.

Grintovec (2558 m)

Grintovec je najvišja gora Kamniško-Savinjskih Alp z nadmorsko višino 2.558 metrov (8.392 čevljev). Je priljubljena lokacija za pohodništvo, plezanje in smučanje. Prvi zabeleženi vzpon je leta 1759 opravil botanik Giovanni Antonio Scopoli. To je drugi najpomembnejši vrh v Sloveniji po Triglavu. Plezati je razmeroma enostavno, če začnete od doma v dolini Kamniške Bistrice, preko koče Zois na sedlu Kokra.