Budizem je pot prakse in duhovnega razvoja, ki vodi do vpogleda v pravo naravo realnosti. Budistične prakse, kot je meditacija, so način spreminjanja sebe, da bi razvili lastnosti zavesti, prijaznosti in modrosti. Izkušnje, razvite v budistični tradiciji skozi tisočletja, so ustvarile neprimerljiv vir za vse tiste, ki želijo slediti poti – poti, ki na koncu doseže vrhunec v razsvetljenju ali budovstvu. Razsvetljeno bitje vidi naravo resničnosti povsem jasno, tako kot je, in živi popolnoma in naravno v skladu s to vizijo. To je cilj budističnega duhovnega življenja, ki predstavlja konec trpljenja za vsakogar, ki ga doseže.
Ker budizem ne vključuje ideje o čaščenju boga stvarnika, ga nekateri ljudje ne vidijo kot religijo v običajnem, zahodnem smislu. Osnovna načela budističnega učenja so enostavna in praktična: nič ni fiksno ali trajno; dejanja imajo posledice; sprememba je možna. Budizem se torej obrača na vse ljudi, ne glede na raso, narodnost, kasto, spolnost ali spol. Uči praktične metode, ki ljudem omogočajo, da spoznajo in uporabijo njene nauke, da bi preoblikovali svoje izkušnje, da bi bili popolnoma odgovorni za svoja življenja.
Siddhartha Gautama: Buda
Zgodovinarji ocenjujejo, da je ustanovitelj budizma Siddhartha Gautama živel od leta 566(?) do 480(?) pr. Gautama, sin indijskega kralja-bojevnika, je v zgodnji odraslosti vodil ekstravagantno življenje in užival v privilegijih svoje družbene kaste. Ko pa se je naveličal uživanja kraljevskega življenja, je Gautama odšel v svet v iskanju razumevanja. Po srečanju s starcem, bolnikom, truplom in asketom je bil Gautama prepričan, da je trpljenje na koncu vsega obstoja. Odrekel se je svojemu knežjemu naslovu in postal menih ter se prikrajšal za posvetne dobrine v upanju, da bo doumel resnico sveta okoli sebe. Vrhunec njegovega iskanja je dosegel med meditacijo pod drevesom, kjer je končno razumel, kako se osvoboditi trpljenja in na koncu doseči odrešitev. Po tem epifaniji je bil Gautama znan kot Buda, kar pomeni “Razsvetljeni”. Buda je preostanek svojega življenja preživel na potovanju po Indiji in učil druge, kar je sam razumel.
Štiri plemenite resnice
Štiri plemenite resnice sestavljajo bistvo Budovih naukov, čeprav puščajo veliko nepojasnjenega. So resnica o trpljenju, resnica o vzroku trpljenja, resnica o koncu trpljenja in resnica o poti, ki vodi do konca trpljenja. Preprosteje rečeno, trpljenje obstaja; ima vzrok; ima konec; in ima vzrok za svoj konec. Pojem trpljenja ni namenjen izražanju negativnega pogleda na svet, temveč pragmatični pogled, ki se ukvarja s svetom, kakršen je, in ga poskuša popraviti. Koncept užitka ni zanikan, ampak priznan kot minljiv. Iskanje užitka lahko samo nadaljuje tisto, kar je na koncu nepotešljiva žeja. Ista logika nasprotuje razumevanju sreče. Na koncu so samo staranje, bolezen in smrt gotovi in neizogibni.
Štiri plemenite resnice so načrt za obvladovanje trpljenja, s katerim se sooča človeštvo — fizičnega ali duševnega trpljenja. Prva resnica identificira prisotnost trpljenja. Druga resnica pa skuša ugotoviti vzrok trpljenja. V budizmu sta želja in nevednost korenina trpljenja. Z željo se budisti sklicujejo na hrepenenje po užitku, materialnih dobrinah in nesmrtnosti, vse to pa so želje, ki jih ni mogoče nikoli zadovoljiti. Zato lahko želja po njih prinese le trpljenje. Nevednost se v primerjavi s tem nanaša na to, da ne vidimo sveta takšnega, kot v resnici je. Budizem pojasnjuje, da brez zmožnosti mentalne koncentracije in vpogleda ostane um nerazvit in ne more dojeti prave narave stvari. Razvade, kot so pohlep, zavist, sovraštvo in jeza, izhajajo iz te nevednosti.
Budizem in karma
V nasprotju s tem, kar je sprejeto v sodobni družbi, se budistična razlaga karme ne nanaša na vnaprej določeno usodo. Karma se nanaša na dobra ali slaba dejanja, ki jih oseba stori v svojem življenju. Dobra dejanja, ki vključujejo bodisi odsotnost slabih dejanj, bodisi dejanska pozitivna dejanja, kot so velikodušnost, pravičnost in meditacija, dolgoročno prinesejo srečo. Slaba dejanja, kot so laganje, kraja ali ubijanje, dolgoročno povzročijo nesrečo. Težo, ki jo imajo dejanja, določa pet pogojev: pogosto, ponavljajoče se dejanje; odločno, namerno dejanje; dejanje, izvedeno brez obžalovanja; ukrepanje proti izrednim osebam; in ukrepanje do tistih, ki so nekomu v preteklosti pomagali. Končno obstaja tudi nevtralna karma, ki izhaja iz dejanj, kot so dihanje, prehranjevanje ali spanje. Nevtralna karma nima koristi ali stroškov.
Ponovno rojstvo
Koncept preteklih in prihodnjih življenj je neločljivo povezan z Budovim učenjem. Buda pa ni nikoli hvalil verovanja v doktrino zgolj iz slepe vere. Z naprednimi sposobnostmi v meditaciji postane mogoče spomniti se preteklih življenj, do takrat pa ponovno rojstvo ostaja stvar razumnega razmisleka. V skladu z budističnimi nauki, ko oseba, ki ni popolnoma razsvetljena, umre, čeprav se fizično telo konča, še vedno obstaja mentalni zagon, ki nato vodi v nadaljnji obstoj. Popolnoma razsvetljena oseba pa je prečistila svoj tok zavesti do te mere, da ponovno rojstvo ni mogoče. Ker celo najbolj prijeten obstoj velja za veliko nižjega od velike sreče, svobode in miru Nibbane, cilj budistične prakse ni ponovno rojstvo.
Ponovno rojstvo ni omejeno samo na ljudi. Buda je učil, da je kraljestvo ljudi le eno izmed mnogih, vključno z nebesi, pekli, živalmi in duhovi. Človek se lahko ponovno rodi v katerem koli od teh, odvisno od kamme, ki jo je nabral. Zakon kamme je mogoče v celoti razumeti le v kontekstu več življenj, ker včasih traja toliko časa, da semena kamme obrodijo sadove.
Ponavljajoči se cikel rojstev in smrti ter tavanje iz kraljestva v kraljestvo že po naravi ne more v celoti zadovoljiti in pogosto povzroča bolečino. S sledenjem plemeniti osemčleni poti do njenega vrhunca razsvetljenja se proces ponovnega rojstva popolnoma ustavi.
Budizem in ključna dejstva
Budizem je star 2500 let
Trenutno ima po vsem svetu 376 milijonov sledilcev
V Veliki Britaniji je več kot 150.000 budistov
Budizem je nastal kot rezultat prizadevanja Siddharthe Gautame za razsvetljenje okoli 6. stoletja pr.
Ni vere v osebnega Boga. Ni osredotočen na odnos med človeštvom in Bogom
Budisti verjamejo, da nič ni fiksno ali trajno – spremembe so vedno možne
Dve glavni budistični sekti sta theravada budizem in mahajanski budizem, vendar jih je veliko več
Budisti lahko častijo tako doma kot v templju
Pot do razsvetljenja poteka skozi prakso in razvoj morale, meditacije in modrosti.
