Največji slovenski pesniki vseh časov 2021

Največji slovenski pesniki: Slovensko zgodovino je krasilo mnogo imenitnih pesnikov. Nekateri so bili zelo uspešni, drugi manj. Največji slovenski pesniki so pisali pesmi, ki so vsebovale lepoto in eleganco. Največji slovenski pesnik je France Prešeren, vendar dalo bi se debatirati, če je tudi najboljši. Pri Namen.si razkrivamo največje slovenske pesnike vseh časov.

Največji slovenski pesniki so pustili svoj pečat
Največji slovenski pesniki so pustili svoj pečat

Največji slovenski pesniki: France Prešeren

France Prešeren se je rodil v kmečki družini. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev. Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec in druge ljubezenske pesmi, je bila polna različnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal s težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt. France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije.

Največji slovenski pesnik je France Prešeren
Največji slovenski pesnik je France Prešeren

Oton Zupančič

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi. Med drugo svetovno vojno je bil povezan z NOB-jem. Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval v javnem in političnem življenju, bil je poslanec ljudske skupščine LRS in član njenega Prezidija ter predsednik Slovenske matice (1947), katere delo je vodil dejansko že pred 2. svetovno vojno. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja oblast podelila častni naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Umrl je v Ljubljani leta 1949 in je pokopan na Žalah, v t. i. grobnici moderne. Oton Župančič je imel tri otroke, njegova sinova sta patofiziolog Andrej O. Župančič in arhitekt Marko Župančič, hčerka pa zdravnica Jasna Kmet Župančič.

Največji slovenski pesniki: Simon Jenko

Rodil se je revnim kmečkim staršem, ki so se poročili šele po njegovem rojstvu. Ljudsko šolo je obiskoval v Smledniku in Kranju ter se leta 1847 vpisal na frančiškansko gimnazijo v Novem mestu. Bil je izredno občutljiv, vase zaprt in nadpovprečno nadarjen dijak. V letih 1853–55 se je šolal v Ljubljani. Preživljal se je s poučevanjem otrok svetnika Kuralta. Pri tem se je zaljubil v svojo učenko Leopoldino in ji posvetil veliko pesmi. Jenko je pisal domoljubne pesmi, refleksivno in satirično poezijo ter dosegel vrh z nežno in trpko ljubezensko liriko. Prepoznaven je tudi po pesmih iz narave. V dunajskih letih je napisal cikla pesmi Obujenke in Obrazi. Edina pesniška zbirka Pesmi je s težavo izšla novembra 1864. Šele po Levstikovem posredovanju je dobil založnika Giontinija, zaradi pohujšljive vsebine je v Ljubljani niso želeli natisniti. Naprej, zastava Slave! je himna Slovenske vojske, v 19. stol.

Spominska plošča Simona Jenka
Spominska plošča Simona Jenka

Ivan Cankar

Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 je bil vpisan v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko. Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Uvrščamo ga med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance.

Največji slovenski pesniki: Simon Gregorčič

Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 v vasi Vrsno pri Kobaridu kot drugi sin malemu kmetu Jerneju in materi Katarini (rojeni Gaberšček) po domače ‘Pri Pomolčevih’. Imel je še sedem bratov in sester. V mladih letih je bil pastir, kar ga je povezalo z ljubo domačo naravo in njegovemu umu vcepilo ljubezen do slovenske besede. Gregorčič je svoj prvi pesniški uspeh dosegel ob koncu gimnazijskega študija; dvajsetletnemu je Iskrice domorodne objavil Anton Janežič v dveh številkah Slovenskega glasnika jeseni 1864. Med študijem za duhovniški poklic je sodeloval pri semeniškem listu Sloga. Med službovanjem v Kobaridu je našel zveze z Josipom Stritarjem, ki je 1870 izdajal estetsko usmerjeno revijo Zvon. Ta je bil mladega pesnika zelo vesel.

Edvard Kocbek

Kocbek je študiral teologijo, vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na romanistiki v Ljubljani. Po študiju v Berlinu in Parizu je služboval kot profesor francoščine v Bjelovarju, Varaždinu in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko kulturo in politiko. Tu je postal eden vodij katoliške kulturne levice ter urednik njene revije Dejanje (1938-1943). Leta 1941 je bil kot predstavnik krščanskih socialistov med ustanovitelji Osvobodilne fronte, kasneje tudi član njenih najvišjih organov.

Med največje slovenske pesnike spada tudi Edvard Kocbek
Med največje slovenske pesnike spada tudi Edvard Kocbek

Stanko Vraz

Stanko Vraz je slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja. Rodil se je v vasi Cerovec med Ormožem in Ljutomerom. Od jeseni 1818 ga je dve leti poučeval domači učitelj Franc Sušnik v župnijski šoli v Svetinjah. Šolanje je nadaljeval v ljutomerski trivialki. Nato je obiskoval gimnazijo v Mariboru in licej v Gradcu (končal 1834). V Gradcu je dve leti študiral filozofijo. Leta 1834 se je odločil, da ne bo šel v bogoslovje, ampak bo študiral pravo. Izpite je opravil le za prvi letnik in leta 1840 dokončno opustil študij. Bil je izredno jezikovno in literarno izobražen.

Spomenik Stanka Vraza
Spomenik Stanka Vraza

Janez Menart

Njegova mati je bila gledališka igralka. Starša sta mu zgodaj umrla, zato je otroštvo preživel pri starih starših in rejnikih. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, živel je v Marijanišču. Na preizkusnem izpraševanju je pridobil eno od štirih za tisto leto razpisanih štipendij takratne Dravske banovine, zato je lahko kljub skromnim razmeram nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral. Prvo pesem je objavil pri dvajsetih letih. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom KovičemTonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, dve leti kasneje pa prvo samostojno zbirko Prva jesen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.