Slovenski filozofi so izjemno uspešni. Filozofija ostaja sporna znanost. Po eni strani je to ena od metaznanosti, torej tista, ki je začela druge. Po drugi strani pa nekateri menijo, da je to že nepomembno. V vsakem primeru znani slovenski filozofi ne trpijo zaradi tega diskurza. Delajo na univerzah, prejemajo nagrade in postajajo priljubljeni. Tudi slovensko znanstveno področje ima vrsto znanih filozofov. Nedvomno je najbolj znan Slavoj Žižek. Vendar pa obstajajo nekateri manj priljubljeni, vendar vredni branja, kot so Renata Salecl, Rastko Močnik, Ivo Urbančič, Gorazd Kocijančič, Milan Komar in nekateri drugi.
Slovenski filozofi: Slavoj Žižek
Dandanes med najslavnejše slovenske filozofe spada Slavoj Žižek. Slavoj je raziskovalec na oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani in mednarodni direktor Inštituta za humanistiko Birkbeck Univerze v Londonu. Je tudi svetovni ugledni štipendist na univerzi Kyung Hee v Seulu, pa tudi svetovni ugledni profesor na univerzi v New Yorku. Dovolj impresivno, kajne? Slavoj Žižek je v reviji Top 100 Global Thinkers uvrščen v revijo Foreign Policy, kjer so ga imenovali »zvezdniški filozof«. Njegovi koncepti temeljijo predvsem na lacanovski psihoanalizi in hegelovskem idealizmu. Deluje na področjih, kot so kontinentalna filozofija, psihoanaliza, politična teorija, kulturne študije, umetnostna kritika, filmska kritika, marksizem, hegelijanizem in teologija.
Filozof je leta 1989. objavil prvo angleško besedilo z naslovom Vzvišeni predmet ideologije. Od takrat je začel razvijati svoje teorije o tradicionalni marksistični teoriji, ki izvaja lakanovsko psihoanalizo in hegelovski idealizem. In zanimivo je, kako je v samo 15 letih postal ena najpomembnejših osebnosti moderne filozofije. Leta 2005 je Astra Taylor posnela dokumentarni film z imenom “Žižek! kroničil Žižkovo delo «, pa tudi David J. Gunkel in Paul A. Taylor ustanovili International Journal of Žižek Studies. Slavoj je bil objavljen v tako znanih svetovnih revijah, kot so Lacanian Ink, In These Times, New Left Review, The London Review of Books v Združenem kraljestvu in ZDA. Po drugi strani pa je Žižek znan po svojih kontroverznih stališčih. Denimo Donalda Trumpa je podprl za predsednika ZDA na volitvah leta 2016.
Poleg znanosti Slavoj tekoče govori srbohrvaško, francosko, nemško in angleško. Bil je poročen štirikrat. Trenutno je njegova mlada žena slovenska novinarka, kolumnistka in filozofka Jela Krečič. Njen oče je znani slovenski zgodovinar Peter Krečič.
Slovenski filozofi: Renata Salecl
Še ena zanimiva osebnost in tudi briljantna znanstvenica. Je filozofinja in sociologinja, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in profesorica na Birkbeck College v Londonu. Prav tako je predavala o čustvih, pravu, psihoanalizi in nevroznanosti. Od njenih dosežkov so bile njene knjige prevedene v 15 jezikov, zdaj pa je izvoljena članica Slovenske akademije znanosti. Zanimivo je, da je Renata Salecl neposredno povezana s Slavojem Žižkom, ker sta bila poročena in imata enega sina. Vendar to ni edina povezava. Na Slavoja in Renato je vplivala ista lacanovska psihoanaliza in jo združil z nemškim idealizmom in kritično teorijo. Objavili so celo en prispevek, imenovan “Pogled in glas kot ljubezenska predmeta”. Renatine najpomembnejše znanstvene objave v angleščini so “Spolnost”, “O tesnobi”, “Izbira” in prva in najbolj znana “Plen svobode: psihoanaliza in feminizem po padcu socializma”. Poleg tega je pisala tudi v slovenskem in španskem jeziku.
Renata Salecl je ena največjih slovenskih filozofinj
Na splošno je Renata Salecl primer dejstva, da ženske v znanosti niso slabše od moških. Zato je leta 2010 prejela nagrado “Slovenka leta”. Leta 2011 jo je revija ONA prepoznala kot najuspešnejšo žensko v Sloveniji.
Slovenski filozofi: Rastko Močnik
Skupaj s Slavojem Žižkom velja za enega od soustanoviteljev ljubljanske šole za psihoanalizo. Ideje strukturalizma in ideje Louisa Althusserja je Rastko predstavil v slovenskih akademskih krogih. Študiral je psihoanalizo, semiotiko, jezikoslovje in epistemologijo humanističnih in družbenih ved. Rastko je zaradi svoje ideologije precej sporen lik. Kritičen je bil na primer do neodvisnosti Slovenije od Jugoslavije. Njegov najbolj sporen članek je bil “Slovenski zgodovinarji o uničenju jugoslovanske federacije”, objavljen v Borcu. Mladi slovenski filozofi se po Rastku zgledujejo.
Slovenski filozofi: Rastko Močnik
Slovenski filozofi: Ivo Urbančič
Moški, ki smo ga izgubili pred nekaj leti, eden od očetov fenomenološke šole v Sloveniji. To je filozofska študija, ki temelji na učenju zavesti in strukturah izkušenj. Ustanovil jo je Edmund Husserl, nemški filozof 20. stoletja. Ivo se je rodil v vasi Robič blizu mesta Kobarid. V otroštvu so ga italijanski fašisti preganjali kot slovenskega kmeta. Po pobegu in selitvi v Jugoslavijo je študiral filozofijo na univerzi v Zagrebu in nato doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Po tem je študiral na Dunaju in v Kölnu, na koncu pa je postal raziskovalec na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Bil je tudi eden od soustanoviteljev Slovenske demokratske zveze, prve politične moči v Sloveniji, ki je nasprotovala komunistični stranki. Urbančič je leta 2016 umrl v starosti 85 let v Ljubljani.
Mojca Kumerdej
Še ena slovenska filozofinja. Prav tako je pisateljica in kritičarka in je kronistka v enem najbolj znanih slovenskih časopisov Delo. Diplomirala je iz filozofije in sociologije na Univerzi v Ljubljani. Njen najpomembnejši dosežek je nagrada Prešernovega sklada za njen drugi roman Kronosova žetev. Naj omenimo, da je Velika Prešernova nagrada najvišja nagrada za največji prispevek k življenju slovenskih umetnikov. Vsako leto ga na Prešernov dan podeli Prešernov sklad. Zdaj je sklad pod pokroviteljstvom slovenskega ministrstva za kulturo. Odbor vsako leto prejme približno 100 predlogov umetnikov. Umetniki so morali poslati svoja dela z vsemi zahtevanimi referencami. Običajno je za veliko nagrado nominiranih 8 ljudi, malo pa jih prejme 24 drugih. Mojca Kumerdej je poleg tega napisala še Temno snov, Fragmo in Krst nad Triglavom.
Mojca Kumerdej je uspešna slovenska filozofinja
Milan Kromar
Slovenski filozofi so znani po vsem svetu. To dokazuje tudi Milan Kromar. Znan je tudi kot Emilio Komar, oseba z zanimivo zgodbo. Zdaj velja za slovenskega in argentinskega filozofa. Rodil se je v Ljubljani leta 1921. Njegova družina se je odselila z italijanskih okupiranih ozemelj Julijske krajine. V študentskih letih je študiral pravo na Univerzi v Ljubljani. Vzporedno je študiral filozofijo pod vodstvom Aleša Ušeničnika, slovenskega novotomističnega misleca, in Eugenija Vasilievitchja Spektorskega, ruskega emigrantskega filozofa. Njegov predmet filozofskega osredotočanja je bila religija. Zato je imel radikalno protikomunistično ideologijo.
Ker se je izognil komunističnemu preganjanju, se je leta 1948 emigriral v Argentino. Po tem je poučeval v različnih šolah, vključno z univerzo v Buenos Airesu in papeško katoliško univerzo v Argentini. Zanimivo je, da je lahko v Buenos Airesu objavljal svoja slovenska dela, pa tudi španska. Na splošno je bil dober poliglot, Komar je tekoče govoril slovenščino, španščino, italijanščino, nemščino, srbohrvaščino, francoščino, latinščino, tudi poljščino, katalonščino in portugalščino manj. Milanovo središče zanimanja je bila racionalistična filozofija Christiana Wolffa z nekaterimi izvedbami Kanta in Hegla. Poleg tega je bil naklonjen nekaterim katoliškim mislecem, kot sta G. K. Chesterton in Georges Bernanos, na eni strani. Po drugi strani pa je bil rad povezan z novoskolastično tradicijo Étienne Gilson in Josef Pieper.
