Katera so bila največja jugoslovanska podjetja?

Največja jugoslovanska podjetja so si lastila večinski delež v gospodarstvu
Največja jugoslovanska podjetja so si lastila večinski delež v gospodarstvu

Največja jugoslovanska podjetja: Jugoslavija je imela kljub njeni socialistični usmeritvi kar nekaj velikih podjetij. V gospodarstvu se ni nikoli kosala z Nemci ali Avstrijci, vendar je bila ne glede na to zelo uspešna država. Največja jugoslovanska podjetja niso delala zgolj v Jugoslaviji, ampak tudi drugod po svetu. Veliko projektov so jugoslovanska podjetja izvajala tudi na drugih celinah, največ v Afriki.

Največja jugoslovanska podjetja: Tomos

Tomos je bil proizvajalec mopedov s sedežem v Kopru, v Sloveniji. Tomos je leta 1954 od podjetja Puch pridobil proizvodno licenco za izdelavo mopedov pod imenom Tomos. Od takrat je Tomos izdeloval različno blago za vzhodnoevropski trg, vključno z motornimi kolesi, mopedi, zunanjimi motorji in avtomobili Citroën za domači trg. Tomosove mopede izdelujejo tudi v Epeju na Nizozemskem od leta 1966. Dobro prodajan model je bil Tomos “4L”, ki se je izdeloval od leta 1969 do leta 1980. Tomos je bila zadnja preostala tovarna mopedov na Nizozemskem, od leta 1966 je preživela vsaj 36 drugih mopedov. V zadnjem času se je Tomos razširil tudi v Združeno kraljestvo. Tomos je bankrotiral 3. januarja 2019. Oktobra 1954 je jugoslovanska vlada začela graditi tovarno Tomos v Kopru. Proizvodnja v začasnih obratih se je začela leta 1955, tovarno pa je leta 1959 uradno odprl Josip Broz-Tito, predsednik Jugoslavije.

Največja jugoslovanska podjetja: Tomos je prodal mnogo mopedov
Največja jugoslovanska podjetja: Tomos je prodal mnogo mopedov

Avtomobili Zastava

Korenine Zastave segajo v leto 1851 v Kragujevac, ko je bil ustanovljen Vojno tehniški zavod. Inštitut je leta 1853 razvil oddelek za livarstvo topov, marca 1854 pa je postal vojaška poklicna šola. V osemdesetih letih je Zastava začela tudi s proizvodnjo strelnega orožja. Konec 19. stoletja je livarna topov spremenila ime v Vojaško inženirska dela. Podjetje je hitro razširilo svoj proizvodni program ter zapletenost in kakovost svojih izdelkov. Leta 1904 je bil znotraj podjetja odprt oddelek, posvečen avtomobilom. Poleg servisnih storitev so se izdelovali tudi nekateri avtomobilski deli. Leta 1939 se je začelo sestavljati vojaške tovornjake Chevrolet. Proizvodnja se je ustavila leta 1941 z invazijo osi na Jugoslavijo in do takrat je iz tovarne prišlo 400 tovornjakov, ki jih je sestavljalo 12.000 ljudi.

Zastava avtomobili je bilo vodilno podjetje v avtomobilski industriji v Jugoslaviji
Zastava avstomobili je bilo vodilno podjetje v avtomobilski industriji v Jugoslaviji

Po drugi svetovni vojni se je obrat preimenoval v Zavod Crvena Zastava. Na referendumu 26. avgusta 1953 je 96% zaposlenih v takratnih Zavodih Crvena Zastava izrazilo željo po proizvodnji avtomobilov. Tistega leta je iz Kragujevca zapustilo 162 Willys Jeepov. Avgusta 1954 je Zastava s Fiatom podpisala sporazum o sodelovanju. Tri mesece kasneje so začeli v Kragujevcu sestavljati Fiat 1400, 1100 B in AR-55 Campagnola.

Največja jugoslovanska podjetja: TAM

Leta 1938 je Kraljevina Jugoslavija objavila natečaj za iskanje konstrukcije tovornjaka, ki bi bila licenčno proizvedena v državi. Konkurenčna vozila so morala opraviti 8 000 km vožnje po jugoslovanskih cestah slabe kakovosti. RN je zmagal in leta 1938 je Zavodi Aleksandar Ranković (ZAR), prednik tovarne Industrija Motora Rakovica (IMR) po drugi svetovni vojni blizu Beograda, začel dobivati ​​dele za montažo prvega jugoslovansko izdelanega vozila. Na žalost je bila proizvodnja prekinjena z invazijo na Jugoslavijo leta 1941.

Logotip podjetja Tovarna Avtomobilov Maribor
Logotip podjetja Tovarna Avtomobilov Maribor

Proizvodnja se je leta 1947 nadaljevala z imenom Pionir, vendar je bilo do leta 1950 izdelanih manj kot 1.200. Proizvodnja je bila zato preseljena iz Srbije v Tovarno avtomobilov Maribor v Mariboru. Izvor mariborske tovarne so nemške okupatorske sile. Leta 1942 je bilo mesto zunaj mesta postavljeno za proizvodnjo delov letal. Da bi ohranili proizvodnjo pod napadi zavezniških zračnih sil, je bil del elektrarne v predorih. V naslednjih petnajstih letih so izdelali približno 17.146 vozil, znanih kot TAM Pionir. Večina je bila tovornjakov s ploščadami, izdelali pa so tudi številna gasilska vozila, avtobuse in druga vozila.

Agrokomerc

Agrokomerc se nahaja na območju, ki ga je jugoslovanska komunistična partija takoj po drugi svetovni vojni postavila v ekonomsko blokado. Takrat je bila družba ena kmetija, ki je bila tik nad mejo na Hrvaškem. V sedemdesetih letih je Agrokomerc z novim predsednikom Fikretom Abdićem začel rasti tako, da je vzpostavljal povezave s kmeti v okolici, gradil kokošje farme in zagotavljal delovna mesta za tisoče brezposelnih v regiji, ki bi se sicer odselili.

Največja jugoslovanska podjetja: Agrokomerc
Največja jugoslovanska podjetja: Agrokomerc

Kmalu zatem je Agrokomerc postal glavni subjekt v vseh pogledih lokalnega življenja. S pozitivnim vplivom na zaposlene in javnost ter z lastnimi naložbami je Agrokomerc to regijo uvrstil med najnaprednejše regije v Jugoslaviji. Agrokomerc je z lastnimi sredstvi gradil ceste v najbolj oddaljenih predelih regije, oskrboval z vodo skoraj vsako hišo v regiji in vlagal v šolski sistem, da bi pridobil visoko izobražene zaposlene. Do osemdesetih let je imela družba na milijone piščancev, na tisoče puranov, na tisoče gojenih zajcev, pridelavo majoneze, proizvodnjo alkoholnih pijač, piščanca, purana in zajčjega mesa, pridelavo salam in kosil, proizvodnjo čokolade, proizvodnjo gob in lastno hladilnico. Agrokomerc je z več kot 13.000 zaposlenimi, lastnimi tovornjaki za distribucijo izdelkov, avtobusnimi storitvami za zaposlene in javnost, velikim ugledom za kakovost izdelkov po vsej Evropi in naprej, veljal za uspešno podjetje in velikana živilske industrije.

Iskra

Iskra se je razvila iz SPRAD in skromne tovarne v Kranju, nekdanje hčerinske družbe Luftfahrtgerätewerk v Berlinu. Leta 1946 je prof. dr. Mirjan Gruden Strojne tovarne Kranj preimenoval v Iskra. Eno leto po ustanovitvi je Iskra razvila prvo stikalo, sledila je prva FM antena, kondenzator in nato eden ključnih mejnikov v Iskrinem uspehu – ustanovitev oddelka za oblikovanje. Leta 1962 je bil to prvi oddelek za industrijsko oblikovanje v Jugoslaviji. Ustanovljen je bil biro za avtomatizacijo železnic BAŽ. V sedemdesetih letih se je Iskra razvila v največje jugoslovansko podjetje za elektro mehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatizacijo.

Iskra Jugoslavija

Iskra se vedno znova dokazuje z izjemnim industrijskim oblikovanjem v telefoniji, merilnih instrumentih in strojih. Na začetku devetdesetih let je bil Iskrin logotip na vseh električnih napravah, paleto izdelkov pa so razširili z merilnimi instrumenti, kratkovalovnimi mornarskimi radijskimi sprejemniki, vrtalnimi stroji ter filmskimi projektorji. Iskra d.o.o je eno redkih podjetij, ki je preživelo propad Jugoslavije. Iskra še danes velja za enih njabolj inovativnih podjetij v Sloveniji in po svetu. Podjetje ima tovarne po vsem svetu npr. v Indiji, v Hong Kongu in Makedoniji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.