Katere so Najdaljše Reke v Sloveniji 2022

Reke v Sloveniji so izjemno lepe. Nekateri pravijo, da spadajo med najlepše na svetu. Slovenija ima izjemno obilico vode. Ali ste vedeli, da ima Slovenija skoraj 30.000 kilometrov vodotokov, kar je največ v Evropi glede na površino? Kristalno čista voda je magnet za vse, ki iščejo osvežilne dogodivščine. Prijetno šumenje potokov in rek sprošča, voda pa vsaj za nekaj časa odplakne vsakdanje skrbi.

Reke v Sloveniji: Sava

Sava je reka v srednji in jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave. Teče skozi Slovenijo, Hrvaško in vzdolž njene meje z Bosno in Hercegovino ter nazadnje skozi Srbijo in se izliva v Donavo v njenem glavnem mestu Beogradu. Sava predstavlja glavno severno mejo Balkanskega polotoka in južni rob Panonske nižine. Sava je dolga 990 kilometrov (615 milj), vključno s 45-kilometrskim (28 milj) povirjem Save Dolinke, ki se dviga v Zelencih v Sloveniji. Je največji pritok Donave po prostornini vode in drugi največji za Tiso po povodju in dolžini. Odvaja pomemben del regije Dinarskih Alp preko glavnih pritokov Drine, Bosne, Kupe, Une, Vrbasa, Lonje, Kolubare, Bosuta in Krke.

Reke v Sloveniji: Sava
Reke v Sloveniji: Sava

Sava je ena najdaljših rek v Evropi in med najdaljšimi pritoki druge reke. Prebivalstvo v Savskem porečju je ocenjeno na 8.176.000, delijo pa si ga tri glavna mesta: Ljubljana, Zagreb in Beograd. Sava je približno 2⁄3 plovna za večja plovila: od sotočja Kupe v Sisku nekaj kilometrov pod Zagrebom.

Reke v Sloveniji: Drava

Drava je reka v južni srednji Evropi. Z dolžino 710 kilometrov (440 milj), 724 kilometrov (450 milj), vključno z izvirom Sextner Bach, je peti ali šesti najdaljši pritok Donave, za Tiso, Savo, Prutom, Murešom in morda Siretom. Njegov izvir je blizu tržnega mesta Innichen, v dolini Puster na Južnem Tirolskem v Italiji. Reka teče proti vzhodu skozi Vzhodno Tirolsko in Koroško v Avstriji v Slovensko Štajersko. Nato zavije proti jugovzhodu, teče skozi Hrvaško in po združitvi s svojim glavnim pritokom Muro tvori večji del meje med Hrvaško in Madžarsko, preden se pri Osijeku pridruži Donavi.

Reke v Sloveniji: Drava
Reke v Sloveniji: Drava

V starih časih je bila reka v latinščini znana kot Dravus ali Draus, v grščini pa kot Δράος in Δράβος. Srednjeveška potrdila o imenu vključujejo Dravis (ok. 670 AD), Drauva (leta 799), Drauus (leta 811), Trauum (leta 1091) in Trah (leta 1136). Ime je predrimsko in predkeltsko, verjetno pa indoevropskega izvora, iz korena *dreu̯- ‘tok’. Reka je dala ime dravitski vrsti turmalina.

Reke v Sloveniji: Mura

Mura je reka v srednji Evropi, ki izvira v narodnem parku Visoke Ture v Srednjevzhodnih Alpah v Avstriji, njen izvir pa je 1898 m (6227 ft) nad morsko gladino. Je pritok Drave in kasneje Donave. Skupna dolžina Mure je približno 464 kilometrov (288 milj). V notranjosti Avstrije je približno 326 km; 95 km teče v Sloveniji in okoli nje (67 km ob meji z Avstrijo in Hrvaško, 28 km znotraj Slovenije), preostanek pa tvori mejo med Hrvaško in Madžarsko. Največje mesto na reki je Gradec v Avstriji. Njegov odvodni bazen pokriva površino 14.109 km2 (5.448 kvadratnih milj). Med pritoke Mure so Mürz, Sulm, Ščavnica, Ledava in Trnava.

Reke v Sloveniji: Mura
Reke v Sloveniji: Mura

Reka izvira v oddaljeni dolini v regiji Lungau avstrijske dežele Salzburg. Reka teče proti vzhodu skozi Tamsweg, preden prečka mejo v deželo Štajersko. Med Tamswegom in Unzmarkt-Frauenburgom reka teče skozi podeželsko gorsko dolino in je tesno vzporedna s 65 km (40 mi) dolga ozkotirna železnica Murtalbahn. Od Unzmarkta se reka nadaljuje v vzhodni smeri skozi industrijski mesti Leoben in Bruck an der Mur. Pri Bruck an der Mur se Mürz pridruži Muri, ki ostro zavije proti jugu in teče skozi mesto Gradec. Reka teče skozi središče Gradca, teče pod Schloßbergom in mimo zgodovinskega notranjega mesta. Ker je bil leta 2003 evropska prestolnica kulture, je bil sredi reke zgrajen umetni otok, znan kot Murinsel. Nekoč močno onesnaženo z več papirnicami na obali in z železarno okoli Leobna, se je kakovost vode izboljšala od osemdesetih let prejšnjega stoletja in reka se zdaj obravnava kot prednost mesta.

Slovenske reke: Kolpa

Reka Kolpa je reka, desni pritok Save, tvori naravno mejo med severozahodno Hrvaško. Dolga je 297 kilometrov (185 milj), njen obmejni del ima dolžino 118 km (73 milj), preostali del pa se nahaja na Hrvaškem. Kolpa izvira na Hrvaškem v gorskem območju Gorskega Kotarja, severovzhodno od Reke, na območju narodnega parka Risnjak. Teče nekaj kilometrov proti vzhodu, z leve sprejema reko Čabranko, preden pride do slovenske meje. Nato se nadaljuje proti vzhodu med Belo Kranjsko na severu in Osrednjo Hrvaško na jugu.

Kolpa se v Primosteku z leve vliva iz reke Lahinje, prehaja Vrbovsko in se na koncu mimo Metlike odcepi od slovenske meje. Nato doseže mesto Karlovac, kjer se priliva iz dveh drugih rek z desne, Dobre in Korane (ki se ji pridruži Mrežnica). Kupa nadaljuje teče proti vzhodu, kjer se z desne zlije z Glino, nato teče skozi dve majhni mesti Šišinec in Brkiševina, nato pa nadaljuje do mesta Sisak, kjer se z leve zlije z Odro in po prehodu skozi Središče mesta Sisak, se izliva v reko Savo.

Slovenske reke: Kolpa
Slovenske reke: Kolpa

Slovenske reke: Soča

Soča je 138 kilometrov (86 milj) dolga reka ki teče skozi zahodno Slovenijo (96 kilometrov ali 60 milj) in severovzhodno Italijo (43 kilometrov ali 27 milj). Po naravi je alpska reka, njen izvir leži v dolini Trente v Julijskih Alpah v severozahodni Sloveniji, na nadmorski višini 876 metrov (2.874 ft). Reka teče mimo mest Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči, Nova Gorica (kjer jo prečka Solkanski most) in Gorica ter se v bližini mesta Monfalcone izliva v Jadransko morje. V zgornjem toku ima nivalno-pluvialni režim, v spodnjem pa pluvialno-nivalni. Pred prvo svetovno vojno je reka tekla vzporedno z mejo med Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko. Med prvo svetovno vojno je bilo prizorišče ogorčenih spopadov med državama, ki so dosegli vrhunec v bitki pri Caporettu leta 1917.

Reka je bila v antiki zabeležena kot Aesontius, Sontius in Isontius. Kasnejša potrdila vključujejo super Sontium (v 507–11), flumine Isontio (1028), v Lisonçumu (1261), die Ysnicz (1401) in an der Snicz (ok. 1440). Slovensko ime Soča izhaja iz oblike *Sǫťa, ki je bila izposojena iz latinskega (in romanskega) Sontius.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.