Najlepše Partizanske Pesmi Vseh Časov 2022

Partizanske pesmi so izjemno zanimive. Partizan je pripadnik neregularne vojaške sile, ustanovljene za nasprotovanje nadzoru nad območjem s strani tuje sile ali vojske, ki jo je okupirala nekakšna uporniška dejavnost. Izraz se lahko uporablja za element polja upornih gibanj. Najpogostejša uporaba v današnjem jeziku v več jezikih se nanaša na borce okupacijskega odpora med drugo svetovno vojno, zlasti pod jugoslovanskim partizanskim vodjo Josipom Brozom Titom.

 Partizanske pesmi so izjemno zanimive
Partizanske pesmi so izjemno zanimive

Jugoslovanski partizani ali Narodnoosvobodilna vojska (uradno Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije) so bili najučinkovitejše protinacistično odporniško gibanje v Evropi. Med drugo svetovno vojno jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije. Njen poveljnik je bil maršal Josip Broz Tito. Bili so vodilna sila pri osvoboditvi svoje države v času Ljudsko osvobodilne vojne Jugoslavije. Do sredine leta 1943 je partizanski odpor Nemcem in njihovim zaveznikom prerasel iz razsežnosti zgolj nadloge v razsežnosti pomembnega dejavnika splošne situacije. V mnogih delih okupirane Evrope je sovražnik utrpel izgube zaradi partizanov, ki si jih je težko privoščil. Nikjer niso bile te izgube večje kot v Jugoslaviji.

Partizanske pesmi: Padaj silo i nepravdo

“Padaj silo i nepravdo” je jugoslovanska revolucionarna pesem, ki jo je navdihnil hvarski upor. Temelji na “Slobodarki”, pesmi iz leta 1908, ki jo je napisal Josip Smodlaka. Pesem se je prvič pojavila na otoku Hvaru leta 1922. Med drugo svetovno vojno je bila pesem priljubljena med jugoslovanskimi partizani, predvsem tistimi iz Dalmacije. Pesem je postala pomembna po nastopu v filmu Bitka pri Neretvi. Predstavljena je bila tudi v Pljuni in zapjevaj moja Jugoslavija, studijskem albumu iz leta 1986 Bijelo Dugme, ugledne jugoslovanske rock skupine.

 Partizanske pesmi: Padaj silo i nepravdo
Partizanske pesmi: Padaj silo i nepravdo

Partizanske pesmi: Bilećanka

Bilećanka je priljubljena jugoslovanska pesem, nastala leta 1940 v političnem zaporniškem taborišču v Bileći v času avtoritarnega režima kneza Pavla. Besedilo je napisal Milan Apih, slovenski komunist in učitelj iz Celja, ki je bil zaprt v taborišču.

Partizanske pesmi: Uz Maršala Tita

Uz Maršala Tita je jugoslovanska partizanska himna o maršalu in predsedniku SFR Jugoslavije Josipu Brozu Titu, avtor Vladimir Nazor in skladatelj Oskar Danon. V času Neodvisne države Hrvaške je del ustaške ideologije minimiziral slovansko poreklo Hrvatov. Ena teorija je trdila, da imajo Hrvati in Goti isto poreklo. Srednja kitica te pesmi to nagovarja z odločnim zavračanjem gotske teorije in s ponovnim potrjevanjem slovanskega izvora vseh Južnih Slovanov.

Uz Maršala Tita je jugoslovanska partizanska himna
Uz Maršala Tita je jugoslovanska partizanska himna

Napisana leta 1943, ko so bili odnosi med Josipom Brozom Titom in sovjetskim vodstvom zelo tesni, je zgodnja različica pesmi vključevala omembo Josipa Stalina. Prvi verz te zgodnje različice se je glasil “Uz Tita, Staljina, dva junačka sina” (S Titom in Stalinom, dvema junaškima sinovoma). Po razkolu Tito-Stalin leta 1948 je bilo Stalinovo ime opuščeno in prvi verz je bil spremenjen v “Uz maršala Tita, junačkoga sina” (Z maršalom Titom, junaškim sinom).

Partizanske pesmi: Po dolinam i po vzgoriam

Po dolinam i po vzgoriam, znano tudi kot Partizanska pesem, je priljubljena pesem Rdeče armade iz ruske državljanske vojne in prve svetovne vojne. Menijo, da je izvirno melodijo pesmi zložil Jurij Černjavski leta 1915 za nabornike, možno pa je, da je v Rusiji krožila že prej. Vladimir Gilyarovsky je napisal besedilo za pesem z imenom “Marš Sibirskega polka”. Njegovo besedilo ima tri različice. Peter Parfenov je najnovejšo različico pesmi napisal po bitki pri Voločajevki leta 1922.

Po dolinam i po vzgoriam ima veliko različic v drugih jezikih, vključno s srbohrvaščino, grščino, nemščino, francoščino, madžarščino, hebrejščino, kurdščino in drugimi. Pesem so priredili jugoslovanski partizani in jo uporabili v drugi svetovni vojni. Na Bližnjem vzhodu je ta ruska pesem dobila tudi hebrejska besedila, ki so jih napisali pesniki Avraham Shlonsky – Halokh halkha hevraya – prevod po Aleksandru Bloku, ki je v več mobilizacijskih različicah služil sionističnemu socialističnemu gibanju Hashomer Hatzair in palestinski komunistični mladini (zdaj BANKI). gibanje v Mandatni Palestini in nato v Izraelu – in Didi Manussi – Mul gesher hanahar – ki ga v interpretaciji pozna izraelska zasedba Gevatron. Glasba je bila uporabljena tudi kot prva melodija za himno judovskih udarnih enot Palmakha v Palestini.

Hej brigade

»Hej brigade« je slovenska skladba, koračnica in neuradna partizanska himna. Leta 1943 jo je prva odpela Bogdane Stritar. Besedilo je napisal Matej Bor, glasbo pa Franc Šturm. Besedilo pesmi osnovne osnutek melodije, je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ki je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano ter bival pri družini Vovk v Svetosavskem za Bežigradom. Bor je prosil skladatelja Franceta Šturma, da bi pesem dokončno uglasbil, in uglasbena je bila aprila 1943. Prvič je pesem zapela Bogdana Stritar septembra 1943 v bližini Starih Žag na Dolenjskem. Ob prvi izvedbi ni dosegla posebnega uspeha, nato pa je z nekaj popravki v melodiji postala uspešnica. Originalen zapis se ni ohranil, ker je Franc Šturm 11. novembra 1943 padel na Krimu. Melodijo si je zapomnila Bogdana Stritar, na novo pa jo je zapisal Radoslav Hrovatin. Kasneje jo je za moški partizanski zbor priredil Karol Pahor.

»Hej brigade« je slovenska skladba, koračnica in neuradna partizanska himna
»Hej brigade« je slovenska skladba, koračnica in neuradna partizanska himna

Hej, Slovani

Prvi nastop “Hej, Slovani” v Jugoslaviji je bil v času Ilirskega gibanja. Dragutin Rakovac je pesem prevedel in jo poimenoval »Hej, Iliri«. Do druge svetovne vojne prevod ni doživel veliko sprememb, le da so Iliri postali Slovani. Leta 1941 je druga svetovna vojna zajela Kraljevino Jugoslavijo. Sile osi so vdrle v začetku aprila, jugoslovanska kraljeva vojska je razpadla in kapitulirala v samo dveh tednih in pol. Ker je stara jugoslovanska himna vključevala omembe kralja in kraljevine, se je protirojalistični partizanski odpor pod vodstvom Josipa Broza Tita in njegove komunistične partije odločil, da se ji izogne ​​in se raje odloči za “Hej, Slovani”.

Pesem so peli tako na prvem kot na drugem zasedanju AVNOJ-a, zakonodajnega telesa odpora, in je postopoma postala de facto državna himna Demokratične federativne Jugoslavije (nove Jugoslavije). Stara državna himna je bila po osvoboditvi leta 1945 uradno opuščena.Vendar uradno ni bila sprejeta nobena nova himna, ki bi jo nadomestila. Bilo je več poskusov promocije drugih, natančneje jugoslovanskih pesmi kot državne himne, a nobena ni dobila večje javne podpore. »Hej, Slovani« se je še naprej neuradno uporabljalo. Iskanje boljšega kandidata se je nadaljevalo vse do leta 1988, medtem ko je zakon leta 1977 državno himno imenoval le “Hej, Slovani” kot začasno državno himno do sprejetja nove.

“Hej, Slovani” je bila pod srbohrvaškim naslovom “Hej, Slaveni” državna himna Jugoslavije 48 let, od 1943 do 1992. S formalnim sprejetjem (inavguracijo) amandmaja IX k ustavi SFRJ Republike Jugoslavije je pesem “Hej, Slovani” dobila ustavno sankcijo kot državna himna. Po 43 letih nenehne uporabe kot de facto državne himne so delegati zakon preprosto uskladili z običaji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja