Kateri so Največji Slovenski Izumitelji?

Slovenski izumitelji so izjemno uspešni. Kljub majhnosti države, se je v Sloveniji pojavilo veliko inovativnih izumiteljev, ki so s svojim izumi narekovali potek sveta. Izumitelj je oseba, ki izum ustvari ali odkrije. Beseda izumitelj izvira iz latinskega glagola invenire, izumiti-, najti. Čeprav je izum tesno povezan z znanostjo in tehniko, izumitelji niso nujno inženirji ali znanstveniki. Nekatere izume je mogoče patentirati. Oglejte si, kateri so največji slovenski izumitelji vseh časov.

Slovenski izumitelji: France Avčin

Avčin je bil izumitelj, alpinist, gorski reševalec in politik. Bil je uradnik Mednarodne plezalne in alpinistične zveze, priznan po svojem znanju in delu na gorniški opremi. Napisal je številne prispevke, članke in knjige tako o elektrotehniki kot o varnosti v gorah. Leta 1960 je v Parizu uspešno predlagal, da se Tesla uporablja kot enota SI za moč magnetnega polja.

Slovenski izumitelji: France Avčin
Slovenski izumitelji: France Avčin

Avčinovi izumi vključujejo magnetno jedro s spremenljivo zračno režo, izboljšavo magnetne leče elektronskega mikroskopa, elektronski merilnik hitrosti na velike razdalje in merilnik za merjenje poti balističnih raket. S sodelavcem Antonom Jegličem sta izumila tudi plazovno žolno, ki je oddajala na frekvenci 108 MHz, ki je oddajala zvok žolna. Njim v čast so vsi plazoviti v Sloveniji poimenovani žolne.

Slovenski izumitelji: Joško Battestin

Joško Battestin (14. marec 1918 – november 2020) je bil slovenski inženir elektrotehnike, izumitelj, učitelj fizike in avtor številnih knjig o fizikalnih poskusih, od katerih so mnoge pomagale pri razumevanju predmeta srednješolcem. Med njegovimi publikacijami je knjiga o grafologiji, ki razširja teorije Ludwiga Klagesa, ki jo je Battestin objavil leta 2008 pri 91 letih. Leta 1965 je prejel Levstikovo nagrado za knjigo Mikroskop Pionir (Pionirski mikroskop). Marca 2018 je dopolnil 100 let. Septembra 2019 so poročali, da 101-letni Battestin živi v domu za starejše oskrbovance. Umrl je novembra 2020 v Ljubljani v starosti 102 let.

Slovenski izumitelji: Peter Florjančič

Medtem ko je bil kot begunec zaprt v internacijskem taborišču, je izumil statve, ki so jo lahko uporabljali invalidi. Leta 1950 se je preselil v Monte Carlo, kjer je živel 13 let, izumil razpršilec parfumov in nastopil v nekreditirani vlogi v filmu Zgodba Monte Carlo. Kasneje je živel v številnih državah, vključno z Monakom, Avstrijo, Švico, Italijo in Nemčijo. Njegovi drugi uspešni izumi so vključevali vadbeno posteljo in plastične drsalke. Izumil je tudi plastično zadrgo (1948) in zračno blazino (1957), ki pa v tistem času nista bila uspešna zaradi kakovosti razpoložljivih materialov. Oboje so pozneje izpopolnili drugi izumitelji.

Slovenski izumitelji: Peter Florjančič
Slovenski izumitelji: Peter Florjančič

Leta 2007 je Florjančič izdal svojo biografijo Skok v Smetano. Sam se je tako opisal: “Imel sem pet državljanstev, 43 avtomobilov in najdaljši potni list. Poklic izumitelja me je prisilil, da sem 25 let preživel v hotelih, štiri leta v avtomobilih, tri leta na vlakih, leto in pol na letalih. in eno leto na krovu ladij.” Leta 2011 je Florjančič pri 92 letih skoraj slep še delal in skiciral svoje izume. V svoji karieri je zaslužil in izgubil več bogastva.

Slovenski izumitelji: Ivan Kramberger

Bil je ekscentrična osebnost v slovenskih medijih in politiki. Na Prešernovem trgu v središču Ljubljane je imel populistične politične govore. Znan je bil po dolgih govorih – včasih po več ur – brez beležk in je privabil ogromne množice, kamor koli je šel. S podporo ljudstva je bil eden izmed kandidatov v prvem krogu slovenskih predsedniških volitev leta 1990, na katerih je dobil 18,5 % glasov in se uvrstil na tretje mesto. Dve leti pozneje je izjavil, da ne bo kandidiral na slovenskih predsedniških volitvah leta 1992 in bo namesto tega kandidiral s svojo politično stranko na slovenskih državnozborskih volitvah 1992. Ivan Kramberger je bil ustreljen.

Edvard Rusjan

Rusjan se je rodil v Trstu, takrat glavnem pristanišču Avstro-Ogrske (danes v Italiji). Njegova starša sta bila oba po rodu iz Gorice in Gradišča: oče Franc Rusjan je bil Slovenec, mati Grazia Cabas pa Furlanka. Rusjan je svoje otroštvo in mladost preživel v Gorici, v predmestju Rafut. V mladosti je postal poklicni kolesar, skupaj z bratom Josipom Rusjanom je oblikoval lastne modele koles. Bil je tudi član Gimnastičnega društva Sokol. Prvi polet je opravil 25. novembra 1909 pri Gorici v Edi I, dvokrilcu lastne zasnove. Eda je bil Edvardov vzdevek, ki ga je dala njegova mati.

Edvard Rusjan
Edvard Rusjan

Let je bil prekrit 60 m (200 ft) in dosegel višino 2 m (6 ft 7 in). 29. novembra 1909 je poletel 600 m (2000 ft) na višini 12 m (39 ft). Prvotni zasnovi je sledilo več izboljšanih različic. Preselil se je v hangar pri Mirnu južno od Gorice. Rusjan se je prvič udeležil javnega letenja z modelom EDA V 6. decembra 1909, ko se je njegovo letalo ob pristanku razbilo. Junija 1910 je preizkusil model EDA V, ki mu je omogočil letenje 40 metrov nad tlemi in prelet celotnega Mirenskega polja.

France Rode

Njegovi akademski interesi so bili takrat matematika, fizika in naravoslovje. Kadar koli je moral študirati, je bil France Rode oproščen kmečkega dela. Vendar mu življenje na kmetiji ni dopuščalo časa za obšolske dejavnosti, ki jih je zavidal sošolcem. Le občasno se mu je po šoli uspelo pridružiti vrstnikom. Najlepši spomini na tovrstne dejavnosti mu je sodelovanje pri uprizoritvi Hamleta v režiji Cirila Gostiča, brata opernega pevca Jožeta Gostica, francoskega botra. V njegove nostalgične spomine sodijo tudi smučarski izleti na Malo planino in bivanje pri smučarjih v Steletovi koči.

Življenje na kmetiji je imelo nekaj stranskih koristi. France se je naučil trde delovne navade in odkril svojo iznajdljivost. V sosednji stričevi mizarski delavnici je izdelal svoje igrače in pozneje orodje, ki je bilo sicer predrago za nakup. Izdelal je drsnik, ki ga je uporabljal v vseh študijskih letih v Ljubljani. France je nameraval študirati matematiko na ljubljanski univerzi, vendar je svoje zanimanje za elektrotehniko spremenil, potem ko je obiskal elektrotehniške laboratorije univerze. Tega preklopa ni nikoli obžaloval. Čutil je, da bo na tem področju svoje zanimanje za matematiko lahko združil z nekaj praktičnim delom.

Nadaljnji prispevek je bil za HP prav tako pomemben in je bil sestavljen iz prvega integriranega vezja, zasnovanega v podjetju. Inženirji in vodstvo so nestrpno pričakovali prihod predelanega čipa, ki je nastal zaradi francoskega rezanja in lepljenja njegove postavitve. Ker je bila oborožena z dvema najpomembnejšima tehnologijama, ki sta katapultirali Silicijevo dolino, je bila Francija očitna izbira za prenašanje zapletenega bremena oblikovanja miniaturnega procesorja za HP-35, prvi znanstveni žepni kalkulator. Čeprav ni dobil priznanja, da je zasnoval prvi mikroprocesor na svetu, je imela francoska računska enota HP-35 vse značilnosti, povezane z mikroprocesorjem. Imel je popoln nabor navodil za krmiljenje svojih aritmetičnih enot.

France Rode
France Rode

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.