Slovenski astronomi so znanstveniki, ki preučujejo izvor vesolja in njegovih objektov ter kako deluje. Kot astronom lahko delate v opazovalni astronomiji z uporabo teleskopov in kamer za ogled zvezd, galaksij in drugih astronomskih objektov ali v teoretični astronomiji, kjer boste za razlago opazovanj in napovedi uporabljali matematične in računalniške modele. Lahko se odločite za specializacijo za študij: planetov, zvezde, galaksije, kozmologija (izvor vesolja). Večina sodobnih raziskav v astronomiji vključuje pomembno računalniško programiranje in modeliranje, ne glede na to, ali delate z resničnimi podatki iz observatorijev ali opravljate teoretično delo. Kariere v astronomiji so raznolike, vključno z vlogami, kot so planetarni geologi, astrobiologi, kozmologi in inženirji za načrtovanje teleskopov. Nekatere institucije najemajo strokovnjake za javno angažiranje, kjer vaša vloga astronoma vključuje izmenjavo znanja in razvoj programov za šolske otroke in širšo javnost.
Slovenski astronomi so znanstveniki, ki preučujejo izvor vesolja
Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl) (1. december 1746 v Cerknici – 14. julij 1821 v Bratislavi, Slovaška) je bil slovenski matematik, fizik, filozof in astronom. Anton Ambschel poleg Jakoba Štelina, Martina Kuralta in Franza Samuela Karpeja predstavlja skupino slovenskih razsvetljenskih filozofov iz 17. in 18. stoletja. Pisal je v latinščini in kasneje v nemščini.
Leta 1678 je vstopil v jezuite. Med leti 1773 in 1785 je deloval kot javni in redni profesor fizike pri jezuitskem svetu v Ljubljani. Do leta 1785 je bil tudi kancler. Kasneje je bil odpuščen. Do leta 1803 je delal kot profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi. Bil je član Academia Operosorum Labacensium. Čeprav je bil zdravnik, je bilo njegovo glavno delo v nemščini Anfangsgruende der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre I-VI ustanovljeno preko Liebniz-Wolffovega racionalizma. S to knjigo se je odrekel svoji sholastiki. V tej knjigi je empirično ugotovil naravo, fizika pa je bila literarna za opisovanje učinkov med telesi.
Slovenski astronomi: Lavo Čermelj
Lavo Čermelj se je rodil v Trstu, ki je bil takrat del Avstro-Ogrske. Po končanem nemškem jezikovnem liceju v domačem kraju se je vpisal na Karlovo univerzo v Pragi, kjer je eno leto študiral pravo. Nato je prestopil na univerzo na Dunaju, kjer je študiral matematiko in fiziko, diplomiral iz fizike leta 1914. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Po vojni se je vrnil v Trst, takrat že del Kraljevine Italije, kjer je deloval kot profesor na zasebni slovenski gimnaziji. V poznih dvajsetih letih 20. stoletja je sodeloval z več podzemnimi organizacijami, ki so se upirali politiki fašistične italijanizacije v Julijski marš. Ko je njegovo delovanje izsledila italijanska fašistična tajna policija, je ilegalno emigriral v Kraljevino Jugoslavijo. Ustalil se je v Ljubljani in se zaposlil na Gimnaziji Bežigrad.
V zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja je začel aktivno delati kot raziskovalec na Minoritskem inštitutu v Ljubljani, zasebni ustanovi, ustanovljeni za proučevanje položaja slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Leta 1935 je izdal monografijo Življenjski in smrtni boj narodne manjšine: Jugoslovani v Italiji, v kateri je opisal preganjanje Slovencev in Hrvatov v Julijskem pohodu in v Beneški Sloveniji. Knjiga je bila pozneje prevedena v francoščino, nemščino, italijanščino in ruščino ter tako postala referenčno delo na to temo.
Lavo Čermelj je napisal tudi več knjig in člankov za popularizacijo znanosti. Leta 1971 je v slovenščino prevedel Hoylovo knjigo Astronomija iz leta 1962. Umrl je v Ljubljani.
Lavo Čermelj je napisal tudi več knjig in člankov za popularizacijo znanosti
Slovenski astronomi: Andreja Gomboc
Njena raziskovalna področja so astronomija in astrofizika, splošna teorija relativnosti, črne luknje, izbruhi žarkov gama, vrtenje zvezd in rotacijske hitrosti simbiotskih zvezd. V slovenski astronomski reviji Spika objavlja poljudnoznanstvene članke o astronomiji in astrofiziki. Je ustanoviteljica in urednica spletnega portala Portal v vesolje.
V mednarodnem letu astronomije 2009 (IYA) je bila enotna kontaktna točka in koordinatorka za Slovenijo. Med drugimi dejavnostmi IYA je pobudnica in organizirala razstavo astrofotografij Od Zemlje do vesolja na Jakopičevem sprehajališču v Mestnem parku Tivoli v Ljubljani, Potujočo razstavo Od Zemlje do vesolja, Dneve odprtih vrat na Astronomsko geofizikalnem observatoriju Golovec (AGO) in drugo. Bila je tudi sourednica zbornika delavnice Slovenija in vesolje – včeraj, danes in jutri ter kataloga razstave Od Zemlje do vesolja. Prejela je nagrado Prometej znanosti 2007 (Prometej znanosti 2007) za souredništvo monografije Fizika, Moj poklic – življenje in delo naših fizičark (Fizika, moj poklic – življenje in delo naših fizičark) in Prometej znanosti 2009 (za vodenje Organizacijski odbor Mednarodnega leta astronomije 2009 v Sloveniji).
Je predsednica državnega odbora za tekmovanje iz astronomije, ki ga od leta 2009 organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Andreja Gomboc je članica Marie Curie Fellows Organization PAZU, European Astronomical Society (EAS) in International Astronomical Union (IAU). Leta 2015 je prejela Zoisovo priznanje, slovensko državno nagrado, za pomembne ugotovitve raziskav o izbruhih gama žarkov. Leta 2016 je organizirala astronomski simpozij Nove meje v astrofiziki črnih lukenj, prvi simpozij Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji.
Slovenski astronomi: Pavel Grošelj
Pavel Grošelj je v življenju delal za številne revije. Leta 1933 je naravoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo na njegovo pobudo začela izdajati časopis z naslovom Proteus, za katerega je bil Grošelj izbran za urednika. Bil je tudi urednik akademskega glasila Prirodoslovne razprave od 1931 do 1939. Nekaj njegovih znanstvenih spisov je bilo objavljenih v knjigi Vesolje-Zemlja-Človek leta 1957. Pisal je tudi članke za neakademike in sodeloval v razpravah o astronomiji. Grošelj je ob smrti že skoraj končal delo o živčnem sistemu meduz. Nedokončano je zapustil tudi teoretični študij o promorfologiji organizmov, njegovo življenjsko delo Splošna biologija.
Slovenski astronomi: Pavel Grošelj
Gabriel Gruber
Od leta 1772 do 1780 se je po njegovih načrtih začel graditi Gruberjev kanal, da bi izboljšal odtok vode z Ljubljanskega barja in tako zaščitil Ljubljano pred poplavami. Dela so potekala pod njegovim nadzorom do leta 1777, ko ga je zaradi velikih podražitev in celo dvomov o njegovi neoporečnosti zamenjal Vincenc Struppi. Hkrati je bil arhitekt in graditelj palače Gruber – obsežne stavbe v rokokoju, ki je bila prvotno njegov dvorec – uporabljene za njegove raziskave na področju fizike in hidravlike. Imel je tudi astronomski observatorij. Palačo je leta 1887 kupila Kranjska hranilnica in od leta 1965 hrani slovenski arhiv.
Jurij Vega
Čeprav se je ukvarjal s predmeti balistike, fizike in astronomije, je njegov največji prispevek k matematiki druge polovice 18. stoletja. Leta 1781 je Vega poskušal nadaljevati svojo idejo v avstrijski habsburški monarhiji o uporabi decimalnega metričnega sistema enot. Njegova ideja ni bila sprejeta, vendar je bila predstavljena pozneje pod cesarjem Francom Jožefom I. leta 1871. Vega je bil član Akademije praktičnih znanosti v Mainzu, Fizikalnega in matematičnega društva v Erfurtu, Bohemskega znanstvenega društva v Pragi in Pruske akademije znanosti v Berlinu. Bil je tudi izredni član Britanskega znanstvenega društva v Göttingenu. Red Marije Terezije je prejel 11. maja 1796. Leta 1800 je Vega pridobil naziv dednega barona s pravico do lastnega grba.
Jurij Vega je deloval na področju astronomije
Gimnazija Jurija Vege (Gimnazija Jurija Vege) v Idriji je bila ustanovljena leta 1901 kot prva slovenska realna šola. Leta 1935 je bila Vega (krater) na Luni poimenovana po Vegi. Narodna banka Slovenije je v njegovo čast leta 1993 izdala bankovec za 50 tolarjev, slovenska pošta pa znamko v čast Vegi leta 1994. Po njem je poimenovan asteroid 14966 Jurijvega, odkrit 30. julija 1997. Astronomsko društvo Ljubljana Vega Vega je poimenovano tako po Juriju Vegi kot po zvezdi Vegi. Zvezda pa ni poimenovana po Juriju Vegi in njeno ime je veliko starejše. Po Vegi je dobila ime tudi brezplačna odprtokodna fizikalna knjižnica za simulacijo 3D deformabilnih objektov, Vega FEM.
