Slovenci po Svetu: V Kateri Državi Najdemo Največ Slovencev?

Slovenci po svetu so zelo razširjeni. Slovenski izseljenci so zapustili Slovenijo zaradi želje po večji finančni osamosvojitvi ali pa zaradi političnih razmer. Ocenjeno je, da je slovenskih zdomcev, izseljencev ter njihovih potomcev okoli 500 000. Službe so slovenski izseljenci iskali v evropskih državah, kot so: Avstrija, Nemčija in Švica. Zelo veliko je primerov, ko se slovenski izseljenci niso več vrnili v Slovenijo in so se za vedno naselili v drugih državah. Postali so slovenski izseljenci. Izseljenci so Slovenci, ki trajno živijo v tuji državi. Slovenci po svetu se nahajajo predvsem v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Argentini. V tem prispevku Vam prikazujemo v kateri državi se nahaja največ Slovencev in koliko jih živi v tujini.

Slovenci po svetu: Ameriški Slovenci

Ameriški Slovenci so Američani s polnim ali delnim slovenskim poreklom. Slovenci so se večinoma priselili v Ameriko v času množičnega izseljevanja Slovencev v letih od osemdesetih do prve svetovne vojne. Prvi Slovenci v ZDA so bili katoliški misijonarski duhovniki v začetku 19. stoletja. Dva izmed prvih takšnih misijonarjev sta bila Anton Kappus in Frederic Baraga. Mnogi od teh zgodnjih priseljencev so bili dvojezični (slovensko-nemško govoreči).

Vrhunec izseljevanja iz današnje Slovenije je bil med letoma 1860 in 1914. Do leta 1880 je bilo približno 1000 slovenskih Američanov, od katerih so mnogi delali na Zgornjem Srednjem zahodu kot rudarji. V 30 letih je na območju Clevelanda v Ohiu, središču slovenske ameriške kulture, živelo približno 30 000 do 40 000 slovenskih priseljencev. Zgodnji valovi migrantov so bili pretežno samski moški, od katerih se je večina (več kot 36% v obdobju 1899–1924) po zaslužku v ZDA vrnilo domov. Številni pa so ostali, Slovenke pa so sledile nastanitvi v ZDA.

Leta 1914 je bil Cleveland tretje najbolj naseljeno slovensko mesto na svetu, za Trstom in Ljubljano. V Clevelandu so slovenski Američani razvili lastne kulturne in družbene ustanove, vključno z živili, lokali, trgovinami s pohištvom, oblačili in drugimi podjetji v slovenski lasti. Ustanovili so tudi Katoliške župnije in osnovne šole, družbe za medsebojno pomoč in bratske družbe. Obstaja celo slovenska banka (ustanovljena v St. Clairju v Clevelandu leta 2010). Do tridesetih let je bilo pet od 32 članov mestnega sveta Clevelanda Slovencev. Večina ameriških Slovencev, ki živijo v Clevelandu, se je sčasoma preselila v predmestje mesta, čeprav so kulturne ustanove znotraj meja mesta še vedno pomembne. Metropolitansko območje Cleveland ostaja dom največji populaciji Slovencev na svetu zunaj Slovenije.

Prvi časopis, ki so ga ustanovili slovenski Američani, je bil Ameriški Slovenec, ki je izhajal v Chicagu z začetkom leta 1891 in nato v Clevelandu.

Slovenci po svetu: Ameriški Slovenci so naseljeni po celotni Ameriki
Slovenci po svetu: Ameriški Slovenci so naseljeni po celotni Ameriki

Slovenci po svetu: Argentinski Slovenci

Argentinci slovenskega rodu, tudi slovenski Argentinci ali argentinski Slovenci so Slovenci, ki prebivajo v Argentini. Po besedah ​​Jerneja Zupančiča s Slovenske akademije znanosti in umetnosti jih je okoli 30 000.

Slovenci v Argentini so potomci treh glavnih skupin priseljencev, ki so prispeli iz slovenskih dežel večinoma v 20. stoletju. Prvi so bili ekonomski priseljenci iz Prekmurja in madžarski Slovenci. Drugi, veliko močnejši val so predstavljali Slovenci iz Julijske krajine, ki so se v tridesetih letih prejšnjega stoletja preselili v Argentino, da bi se izognili italijanskemu fašističnemu preganjanju. Prihajali so večinoma iz Vipavske doline in s planote Kras. Njihovo število je bilo ocenjeno na približno 30.000. Tretji val so sestavljali slovenski politični priseljenci, ki so se po letu 1945 naselili v Argentini, da bi se izognili komunističnemu preganjanju. Njihovo število je bilo med 6 000 in 8 000. Večina potomcev slednje skupine še vedno uporablja slovenski jezik, vključno z drugo in tretjo generacijo priseljencev.

Koncentrirani so predvsem v Buenos Airesu in širšem Buenos Airesu, San Carlosu de Barilocheju in Mendozi, nekatere manjše skupnosti pa so naseljene v Rosario, San Miguel de Tucumán in Paraná. Argentinski Slovenci so zgradili družabne klube, kjer se redno sestajajo. Ti klubi delujejo kot kulturna, športna in verska središča. V vsakem od teh centrov je običajno tudi sobotna osnovna šola slovenskega jezika za otroke od 5. do 12. leta. Trije od teh centrov imajo tudi sobotno srednjo šolo za mladino, staro od 13 do 18 let. Na koncu tega tečaja učenci običajno odpotujejo v Slovenijo, kjer obiskujejo dvotedenski tečaj jezika in poznajo svoje prednike.

Slovenci po svetu: Pedro Opeka je najbolj znan Slovenec iz Argentine
Slovenci po svetu: Pedro Opeka je najbolj znan Slovenec iz Argentine

Slovenci po svetu: Avstralski Slovenci

Avstralski Slovenci so avstralski državljani, ki so v celoti ali delno slovenskega porekla ali rojeni v Sloveniji, ki prebivajo v Avstraliji. Slovenci, so se začeli seliti v Avstralijo sredi devetnajstega stoletja. Do 19. stoletja je bilo v Avstralijo le malo slovenskih priseljencev. Največ Slovencev se je po prvi in ​​drugi svetovni vojni preselilo v Avstralijo. Natančnega števila, ki je prišlo po 1. svetovni vojni, ni mogoče določiti, ker so bili Slovenci pogosto uvrščeni med Avstrijce. Po drugi svetovni vojni se je veliko slovenskih beguncev migriralo v Avstralijo, da bi se rešilo smrti in preganjanja totalitarnega komunističnega režima diktatorja Tita. Med avstralskim popisom prebivalstva leta 2001 je 14 189 Avstralcev izjavilo, da so slovenskega porekla. V avstralskem popisu leta 2006 je 16.093 Avstralcev izjavilo, da so slovenskega porekla. Ker je veliko Slovencev prišlo iz Avstro-Ogrske, zso se opredelili tudi za Avstrijce.

Urugvajski Slovenci

Med slovenskimi Urugvajci so slovenski migranti v Urugvaj in njihovi potomci. Danes znašajo jih je približno 3000. V Montevideu je družbeno in kulturno združenje Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ustanovljeno leta 1935. Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju. Večina pa jih je prišlo med obema vojnama. Gre predvsem za Prekmurce in Primorce, ki so se naselili v Montevideu.  Leta 1935 je skupnost štela okoli 1.500 rojakov. Okoli 500 Prekmurcev pa je tega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Organiziran je pouk slovenščine in pevski zbor. Urugvajska slovenska skupnost šteje med 1.500 do 2.000 Slovencev in njihovih potomcev.

Slovenci po svetu: Veliko urugvajskih Slovencev živi v Montevideu
Slovenci po svetu: Veliko urugvajskih Slovencev živi v Montevideu

Kanadski Slovenci

Le malo Slovencev se je naselilo v Kanadi pred letom 1920. Tisti, ki so prišli, so prišli predvsem iz ZDA. Med njimi je bil misijonar Frederic Baraga (1797-1868), ki je leta 1857 postal prvi škof v Sault Ste Marie. Prvi val slovenskega priseljevanja v Kanado so organizirale turistične agencije, ki so aktivno iskale zdrave mlade moške za delo na kmetijah v Manitobi in Saskatchewanu ter na železnicah v Britanski Kolumbiji. Ko so izpolnili svoje delovne obveznosti, se je veliko slovenskih priseljencev preselilo v mesta. Pred drugo svetovno vojno je v Kanadi živelo približno 4600 Slovencev. Najbolj živahna slovenska skupnost je bila v Ontariu, kjer je bila leta 1933 ustanovljena prva samostojna slovenska družba (Društvo vzajemnih prejemkov Bled, poimenovano po enem od slovenskih slikovitih alpskih jezer).

Slovenci v Kanadi so zelo narodno zavestni
Slovenci v Kanadi so zelo narodno zavestni

Geografska razširjenost Slovencev se je med in po drugi svetovni vojni močno spremenila. To je bilo deloma posledica preselitve Slovencev iz rudarskih mest na severu Ontarija na farme v južnem Ontariu, kot sta Beamsville in St. Catharines. Prav tako je med letoma 1947–51 prišlo veliko političnih beguncev in po letu obveznega dela se je začelo naseljevati predvsem v urbanih območjih, zlasti v Torontu in Hamiltonu. Tretji val slovenskih priseljencev je v Kanado prišel med letoma 1951–60. V tej skupini so bili večinoma družinski člani pred- in povojnih priseljencev ter mladi moški in ženske, ki v domovini niso mogli najti zaposlitve. Med letoma 1960 in 1970 je v Kanado iz ekonomskih razlogov prišlo veliko več Slovencev. Večina se jih je naselila v Ontariu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja