Slovenski violinisti so izjemni. Pri učenju violine je pomembno poslušati velike in slavne violiniste. Posnetki, ki so jih posneli mojstri, vas bodo naučili veliko! Seveda že zdavnaj virtuozni igralci niso mogli ustvarjati posnetkov, a vseeno je dobro izvedeti njihova imena in dosežke. Nadaljujte z branjem, če želite izvedeti več o najbolj znanih slovenskih violinistih, razvrščenih po njihovih časovnih obdobjih.
Slovenski violinisti: Božena Angelova
Božena Angelova (rojena 1981 Maribor) je slovenska violinistka. Snemala je za RTV Slovenije in med drugim nastopala kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije in Koroškim simfoničnim orkestrom.
Violino je začela igrati pri sedmih letih. Sprva jo je poučeval njen oče. Po končani tamkajšnji glasbeni šoli se je preselila v Avstrijo, kjer je študirala pri Helfriedu Fisterju na Konservatoriju za glasbo v Celovcu, kjer je z odliko diplomirala iz glasbe. Študij glasbe je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in umetnost v Bernu v Švici in na Univerzi za glasbo »Mozarteum« v Salzburgu pri Igorju Ozimu, kjer je z odliko končala magistrski študij. Za dopolnitev univerzitetne izobrazbe se je udeležila številnih tečajev priznanih glasbenikov, med drugim Thomasa Brandisa, Tiborja Varge, Evgenie Tchugaeve, Mintcha Mintcheva, Rainerja Schmidta, Siegmunda Nissela, Emersonovega godalnega kvarteta in Bruna Canina.
Angelova je kot solistka nastopila z orkestri, med katerimi so: Koroški simfonični orkester, Celovec (Avstrija), Simfonični orkester Maribor (Slovenija) in orkester Slovenske filharmonije v Ljubljani, ter z Novim komornim orkestrom in Ars academica orkestrom v Španiji in Nemčija.
Slovenski violinisti: Volodja Balžalorsky
Volodja Balžalorsky (rojen 1956) je slovenski violinist. Je profesor violine na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Njegovi učenci, med njimi Lana Trotovšek, so prejeli številne državne in mednarodne prve nagrade in priznanja. Redno izvaja mojstrske tečaje v povezavi s svojimi mednarodnimi nastopi. Študiral je glasbo na Univerzi za glasbo v Kölnu v Nemčiji pri Igorju Ozimu; pri P.I. Konservatorij Čajkovskega v Moskvi z Galino Barinovo; in na Univerzi na Dunaju v Avstriji s slavnim češkim violinistom Josefom Sukom; zaključil študij pri Josefu Klimi na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška, kjer je diplomiral.
Nastopal je na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertnih serijah po Evropi in Severni Ameriki ter snemal za radijske postaje v Sloveniji, Italiji, na Češkem, Hrvaškem, v Makedoniji in v ZDA. Volodja Balžalorsky je nastopal predvsem z Orkestrom Slovenske filharmonije in številnimi drugimi orkestri v različnih državah. Še posebej je aktiven v komorni glasbi in je sodeloval s številnimi umetniki in ansambli, kot so pianisti Christoph Theiler, Hinko Haas, Vladislav Kovalsky, klavirski trio Amael in Trio Ritratto dell’ amore (violina, flavta, čembalo).
Slovenski violinisti: Dejan Bravničar
Dejan Bravničar (1. oktober 1937 v Ljubljani, – 21. marec 2018) je bil slovenski violinist. Njegov oče je bil skladatelj Matija Bravničar, mama pa baletna plesalka in učiteljica Gizela Bravničar.
Študiral je na Glasbeni šoli v Ljubljani, kot dijak v razredu sl:Frana Staniča. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1957 pri Karlu Ruplu (1907–1968). Od leta 1957 do 1960 je študiral na moskovskem konservatoriju v razredu violinista Davida Oistracha, nato pa se je eno leto izpopolnjeval na Accademia Nazionale di Santa Cecilia v Rimu pri italijanski violinistki Pini Carmirelli.
Začel je izključno kot koncertni izvajalec in kot solist nastopil s številnimi orkestri pod vodstvom uglednih dirigentov, kasneje pa je deloval kot pedagog. Igral je v Angliji, Franciji, Avstriji, Bolgariji, na Nizozemskem, Madžarskem, Poljskem, v Švici in drugod. Sodeloval je s številnimi tujimi dirigenti, kot so Paul Klecki, Kurt Sanderling, Kirill Kondrashin, Carlo Zecchi, Jean Martinon, Riccardo Muti in drugi. Njegov repertoar obsega več kot 40 violinskih koncertov skladateljev, kot so Vivaldi, Bach, Mozart, Beethoven, Paganini, Wieniawski, Mendelssohn, Brahms, Čajkovski, Lalo, Sibelius, Karol Szymanowski, Khachaturian, Bartók, Stravinsky, Prokokovič in Hinfiev. glasba slovenskih skladateljev.



Slovenski violinisti: Leo Funtek
Leo Funtek (21. avgust 1885 — 13. januar 1965) je bil slovenski violinist, dirigent in aranžer. Najbolj znan je po delu kot profesor glasbe in po svoji priredbi iz leta 1922 klavirske suite Modesta Musorgskega Slike na razstavi. Funtek se je rodil v Ljubljani, Slovenija. Glasbeno izobrazbo je pridobil na konservatoriju v Leipzigu (zdaj Visoka šola za glasbo in gledališče Felix Mendelssohn) in na Univerzi v Leipzigu.
Funtek je večino svojega delovnega življenja preživel na Finskem, kjer je bil dirigent finske opere. Bil je koncertni mojster Helsinškega filharmoničnega orkestra od 1906 do 1909, nato pa je bil od 1909 do 1910 direktor orkestra Viipuri. Njegova najvidnejša vloga kot delujočega glasbenika je bila kot dirigent finske opere od 1915 do 1959. Od leta 1916 do 1919 je bil tudi asistent koncertnega mojstra za Stockholmski dvorni orkester.
Igor Ozim
Igor Ozim se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Izhajal je iz glasbene družine: oba starša sta igrala klavir, brat pa violino. Pri petih letih je začel zasebne ure pri Leonu Pfeiferju, nekdanjem študentu Otakarja Ševčika, na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pri 8 letih je vstopil v Pfeiferjev razred na Akademiji. Leta 1949 je prejel štipendijo British Councila za študij v Združenem kraljestvu. Na Royal College of Music se je tri mesece učil Elgarjevega violinskega koncerta v h-molu pod vodstvom enega njegovih največjih eksponentov, Alberta Sammonsa, čemur je sledilo dve leti študija pri Maxu Rostalu.
Leta 1951 je Ozim zmagal na mednarodnem violinskem tekmovanju Carla Flescha in kmalu zatem naredil svoj debitantski recital v dvorani Wigmore Hall. Njegov koncertni prvenec je bil Mendelssohnov violinski koncert v e-molu z Liverpoolskim filharmonijskim orkestrom pod vodstvom Huga Rignolda. Leta 1953 je zmagal na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu. Ozim se je vrnil v domovino, da bi odigral številne koncerte. Veliko je gostoval tudi po Evropi, Sovjetski zvezi, ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji in Daljnem vzhodu.



Lana Trotovšek
Lana Trotovšek se je rodila leta 1983 v družini glasbenikov v Ljubljani in začela igrati violino pri štirih letih. Pri 17 letih jo je vzel pod okrilje Ruggiero Ricci, ki ji je bil 18 mesecev mentor. v Salzburgu (Mozarteum). Medtem ko jo je odkril Ricci, je študirala tudi na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer sta bila njena profesorja Volodja Balžalorsky in Primož Novsak. V Londonu je študirala na Trinity College of Music pri Vasku Vasilevu, Borisu Brovtsinu, Rivki Golani in na Royal College of Music pri Itzhaku Rashkovskem. Vodili so jo tudi Ivry Gitlis, Ida Haendel, Pierre Amoyal, György Pauk, Tasmin Little, Pavel Berman, Lev Guelbard, Rudolf Gahler, Igor Ozim, Bernard Greenhouse in Menahem Pressler.



Z Valerijem Gergijevim in orkestrom Mariinskega gledališča je debitirala leta 2012 z Violinskim koncertom št. 1 (Prokofjev). Nastopala je v Konzerthaus, Dunaj, Teatro la Fenice Benice, Concertgebouw Amsterdam, Muziekgebouw Eindhoven, Wigmore Hall London, St. John’s Smiths Square London, London’s Kings Place in drugod. Leta 2016 je debitirala z Londonskim simfoničnim orkestrom in Gianandreo Nosedo. Njene nastope so predvajali na BBC Radiu 3, Arte TV (Francija) in RTV Slovenija. Snemala je za založbe Signum, Champs Hill in Meridian Records ter Hedone records.