Najboljši in Najpomembnejši Slovenski Skladatelji

Slovenski skladatelji so zelo uspešni. Ne glede na to, da Slovenci nismo največji navdušenci nad klasično glasbo, se je v Sloveniji pojavilo veliko dobrih skladateljev. Slovenski skladatelji niso bili popularni le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. Slovenska klasična glasba je izjemno precizna in unikatna. Slovenski skladatelji klasične glasbe so v svojih življenjih napisali pesnitve, ki bi očarale mnoge ušesa. Pri namen.si smo za vas pripravili seznam, na katerem so najboljši in najpomembnejši slovenski skladatelji.

Slovenski skladatelji: Marjan Kozina

Marjan Kozina (4. junij 1907 – 19. junij 1966) je bil slovenski skladatelj. Velja za enega najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja. Njegova najbolj znana dela vključujejo simfonijo, sestavljeno po etapah do konca 40-ih let; opera Ekvinocij, dokončana leta 1943; dva baleta iz zgodnjih petdesetih let in glasbo za film Na svoji zemlji, ki ga je kasneje priredil v suito za orkester. Marjan Kozina se je rodil glasbeni družini v Novem Mestu, takrat delu Avstro-Ogrske. Kozina je v Ljubljani začel študirati filozofijo in matematiko ter hkrati tudi klavir in violino, pozneje pa se je povsem usmeril v študij glasbe.

Leta 1930 je na Dunaju diplomiral iz kompozicije, dirigiranje in kompozicijo pa v Pragi. Po vrnitvi iz Prage je krajši čas (1932–34) delal v Ljubljani in mariborski operi, nato pa v mariborskem Glasbenem društvu. Od 1940 do 1943 in od 1945 do 1947 je delal kot učitelj glasbe na Akademiji za glasbo v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bila njegova hiša bombardirana v zračnem napadu, njegovo ženo pa Gestapo zaprl. Septembra 1943 se je po kapitulaciji Italije pridružil slovenskim partizanom. Po osvoboditvi je leta 1948 postal prvi upravitelj Orkestra Slovenske filharmonije in to funkcijo opravljal do leta 1951, ko je postal profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Živel in ustvarjal je v Novem mestu in Trški Gori. Po hudi bolezni je umrl v Novem mestu.

Slovenski skladatelji: Primož Ramovš

Primož Ramovš (20. marec 1921 – 10. januar 1999) je bil slovenski skladatelj in knjižničar. Ramovš se je rodil v Ljubljani, takratnem upravnem središču slovenskega dela Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je študiral od 1935 do 1941 pri Slavku Ostercu. Nato je študiral v Sieni pri Vitu Frazziju leta 1941 in v Rimu pri Goffredu Petrassiju in Alfredu Caselli od leta 1941 do 1943. Od leta 1945 je delal kot knjižničar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in bil direktor njene knjižnice od leta 1952 do 1987. Učil je tudi na ljubljanskem konservatoriju od 1948 do 1964. Umrl je v Ljubljani v starosti 78 let.

Ramovš je bil pionir slovenske glasbene avantgarde in eden najplodnejših slovenskih skladateljev. Njegova zgodnja dela so v neoklasičnem slogu, kasneje pa uporabljajo serializem in druge modernistične tehnike. Pisal je skoraj izključno instrumentalno glasbo, za katero je navdih našel v abstraktnem svetu. Pogosto je eksperimentiral, tudi v zelo skrajnem smislu. “Če je rezultat negativen, bo sam od sebe padel, če pa je pozitiven, bo to nov korak v razvoju glasbe, ki se ne sme nikoli ustaviti, ampak mora iti z roko v roki s časom, da se bo gradil naša kultura.”

Slovenski skladatelji: Uroš Krek

Uroš Krek (21. maj 1922 – 3. maj 2008) je bil slovenski skladatelj. Ljubljančan je umrl na Jesenicah. Dolga leta je delal za Radiotelevizijo Slovenija in je sestavil vrsto zvočnih posnetkov. Krek je bil učenec Lucijana Marija Škerjanca. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjanc, diplomiral je leta 1947. Bil je tudi urednik simfoničnih oddaj in kasneje glavni urednik glasbe na Radioteleviziji Slovenija. Od leta 1968 do 1982 je kot profesor kompozicije in glasbene teorije poučeval na Glasbeni akademiji v Ljubljani na Inštitutu za etnomuzikologijo. Uroš Krek je bil nekoč predsednik Društva slovenskih skladateljev. Krek je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SASA) in dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Čeprav je nanj močno vplivala klasična glasba 20. stoletja in uporaba neoklasicistične estetike, je bil znan tudi po vključevanju elementov folklore v svoje skladbe.

Krekove skladbe so zajemale tako rekoč vse glasbene zasedbe, a njegovo najboljše delo je nastalo za godalna glasbila. Njegova glasba je bila izvedena tudi v dramski, gledališki in filmski glasbi. Med njegovimi skladbami je njegova Sinfonietta iz leta 1951, Koncert za violino in orkester, Concertino za pikolo in orkester ter Koncert za rog in godalni orkester. Ustvaril je tudi zborovsko in komorno glasbo, kot sta Druga sonata za violino in klavir in Canto za violo in harfo.

Jakob Petelin Gallus

Slovenski skladatelji so znani, vendar Jakob Petelin Gallus je bil daleč najbolj znan. Jakob Petelin Gallus je bil poznorenesančni skladatelj domnevne slovenske narodnosti. Rodil se je na Kranjskem, ki je bilo takrat ena od habsburških dežel v Svetem rimskem cesarstvu, v zadnjem desetletju življenja pa je živel in delal na Moravskem in Češkem. Petelin Gallus je bil morda ob rojstvu imenovan Jakob Petelin. Verjetno se je rodil v Reifnitzu (danes Ribnica, južna Slovenija), čeprav tudi slovensko ljudsko izročilo trdi, da je njegov rojstni kraj Šentviška Gora v Slovenskem Primorju. Uporabil je latinsko obliko svojega imena, ki ji je pogosto dodal pridevnik Carniolus in s tem pripisal zaslugo svoji domovini Carnioli.

Gallus se je najverjetneje izobraževal v cistercijanskem samostanu Stična na Kranjskem. Kranjsko je zapustil nekje med letoma 1564 in 1566, najprej je potoval v Avstrijo, kasneje pa na Češko, Moravsko in Šlezijo. Nekaj ​​časa je živel v benediktinski opatiji v Spodnji Avstriji. Bil je član dunajske dvorne kapele leta 1574 in bil zborovodja (Kapellmeister) škofa Olomouca med letoma 1579 (ali 1580) in 1585. Od leta 1585 do svoje smrti je delal v Pragi kot organist cerkve. Jakob Petelin Gallus je umrl 18. julija 1591 v Pragi.

Njegovo najbolj opazno delo je šestdelni Opus musicum, 1587, zbirka 374 motetov, ki bi sčasoma pokrival liturgične potrebe celotnega cerkvenega leta. Moteti so bili natisnjeni v praški tiskarni Jiří Nigrin, ki je prav tako objavila 16 od 20 ohranjenih maš. Motet O magnum mysterium izhaja iz prvega zvezka (natisnjen leta 1586), ki zajema obdobje od prve adventne nedelje do Septuageime. Ta motet za 8 glasov kaže na vpliv beneškega polikoralnega sloga z uporabo tehnike coro spezzato.

Kupite redko poštno znamko Jakoba Petelina Gallusa po radodarni ceni na Amazonu.

Marijan Lipovšek

Marijan Lipovšek (Ljubljana, 26. januarja 1910 – 25. decembra 1995) je bil slovenski skladatelj, pianist in učitelj. Ljubljančan je v tem mestu študiral glasbo, preden se je leta 1932 odpravil v Prago; med njegovimi učitelji so bili Pavel Šivic, Josef Suk in Alois Hába. Pozneje je poučeval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Bil je oče mezzosopranista Marjana Lipovšek.