Najuspešnejši in najboljši slovenski filmi vseh časov 2021

Najboljši slovenski filmi so popularni po vsem svetu. Slovenija je kljub svoji majhnosti in pomankanju talenta uspela posneti kar veliko filmskih uspešnic. Velik problem slovenskih filmov je to, da jih noben ne gleda, saj malo ljudi razume slovenščino. Ne glede na to smo pri Namen.si izbrali najboljše in najuspešnejše slovenske filme vseh časov.

Najboljši slovenski filmi: KEKEC

Kekec je slovenski pustolovsko-mladinski film iz leta 1951. Režiral ga je Jože Gale. Film je nastal po Kekcu nad samotnim breznom, gorski pripovedi Josipa Vandota, zadnji od treh zgodb o Kekcu, ki je bila objavljena v slovenski mladinski reviji Zvonček leta 1924. Film je nastal v produkciji Triglav Filma. Prvotno je bil distribuiran s strani Vesne film (trenutno Viba film). Zgodba je postavljena v severozahodni del slovenskih gora, predvsem v Kranjsko Goro in Julijske Alpe. To je prvi film v filmski seriji Jožeta Gale o Kekcu. Ima dve nadaljevanji: Srečno, Kekec! iz leta 1963 in Kekčeve ukane iz leta 1968. Na avdiciji filma je bilo več kot tisoč otrok, ki jih je izbral režiser kastinga Ernest Adamič. Eden od stranskih igralcev je bil slovenski pevec Lado Leskovar.

To je daleč najbolj priljubljen in uspešen film v Kekčevi filmski trilogiji ter eden največjih filmov v zgodovini slovenske kinematografije. Kekec je dobil več mednarodnih nagrad. Slovenski film je šel na festivale in v kinodvorane v več kot šestdeset držav po vsem svetu, kot je Kitajska, kjer je gostoval leta 1957 v okviru tedna jugoslovanskega filma.

Najboljši slovenski filmi: NA SVOJI ZEMLJI

Na svoji zemlji je film iz leta 1948, ki ga je režiral France Štiglic. To je bil prvi slovenski zvočni celovečerni film. Izšel je 21. novembra 1948 v kinu Union (Kino Union) v Ljubljani, prejel je lep sprejem javnosti. Leta 1949 je bil prijavljen na filmski festival v Cannesu. Scenarij je nastal (s pomembnimi spremembami) na noveli Dedek Orel (Očka Orel) Cirila Kosmača. Upodablja je zadnji dve leti druge svetovne vojne v Slovenskem Primorju, ki so ga priključili Italijani. Po njihovi kapitulaciji nemška vojska prevzame vas. Film govori o partizanskih odporniških silah in vaščanih. Film je bil posnet na lokaciji v črno-beli tehniki v vaseh Grahovo ob Bači in Koritnica. Glasbo za film je napisal skladatelj Marjan Kozina. V filmu so v glavnih vlogah nastopali: Stane Sever, Lojze Potokar, Franc Presetnik, Mileva Zakrajšek in Štefka Drolc.

Najboljši slovenski filmi: VESNA

Vesna je slovenska romantična komedija iz leta 1953. Režiral jo je František Čap. Velja za najbolj gledan slovenski film. Ima nadaljevanje Ne čakaj na maj iz leta 1957. Vesna velja za prvi slovenski film s sodobnim videzom in hollywoodskim učinkom. Iz glavnih igralcev Metke Gabrijelčič in Franeka Trefalta je ustvarila zvezdnike. Za razmere jugoslovanskega filma je imela velikanski obisk v kinematografih. Film je dobil tudi znatno mednarodno distribucijo, prikazovali so ga kinematografi v Avstriji, na Madžarskem, v Vzhodni in Zahodni Nemčiji, na Poljskem in v Sovjetski zvezi.

Film je navdušil občinstvo in vsaj še kritike, ki so bili prisotni na festivalu jugoslovanskega filma v Puli, kjer je film osvojil nagrado občinstva in nagrado kritike. Publicist France Brenk je o režiserju Františku Čapu zapisal, da je edini, ki je v tedanjem slovenskem filmu pokazal prvine tekoče filmske obrti. Tedanje filmsko ustvarjanje v Sloveniji je po publicistovem mnenju namreč negotovo nihalo med amaterizmom, diletantizmom in profesionalizmom.

Filmski teoretik Peter Stanković med formalne prvine Čapovega filma prišteva elegantno pripoved, tekočo montažo, vsebinske dialoge (ki po Stankovićevem mnenju v slovenskem filmu niso naravna danost), duhovite vložke in konvencionalno, a občuteno ekspozicijo. Obenem pa ne velja spregledati občutnega prispevka igralcev, poleg glavnih igralcev sta blestela zlasti Janez Čuk, ki je bil eden prvih rojenih komičnih igralcev v slovenskem filmu, ter Olga Bedjanič, ki je prav tako izkazovala dar za komedijo. Novo generacijo je dobro podprla linija izkušenih igralcev Staneta Severa, Metke Bučar in Elvire Kralj.

TO SO GADI

Film To so gadi je 96-minutni slovenski film. Posnet in premierno predvajan je bil leta 1977. Za scenarij in režijo je poskrbel Jože Bevc. Film To so gadi se je skoraj petnajst let ponašal z rekordom, da si ga je samo v ljubljanskih kinematografih ogledalo največje število gledalcev (112 000). Ta film spada v serijo zbirke slovenskega filmskega centra “SI-FI Klasika“.

V ljubljanskem predmestju živi v večstanovanjski hiši Švabičeva 15 ovdoveli voznik mestnega avtobusa Štebe s svojimi petimi odraščajočimi sinovi. Družini gospodinji prijazna Rozi, ki jo fantje s svojimi vragolijami velikokrat razjezijo. Tudi večina sosedov ni navdušena nad potegavščinami, ki si jih razposajeni fantje privoščijo. Imenujejo jih kar gadi.

Vsebina: Rozi ima fante sicer rada, toda nekega dne svojo grožnjo, da jih bo zapustila, tudi uresniči. Družina bi ostala sama, če ne bi z vasi prišla v mesto nečakinja Rozi Meri, ki ji Štebe začasno nudi streho nad glavo, dokler si ne najde zaposlitve. Čeprav v primerjavi z Rozi Meri ni najbolj vešča gospodinjskih opravil, pa postopoma zmeša glavo vsem Štebetovim sinovom. Zanjo se zanima celo Štebetov sodelavec Toni, s katerim postaneta par. Meri medtem skrivnostno vsako popoldne nekam odhaja. Izkaže se, da je opravila izpit za voznico mestnega avtobusa. V tem se k svojim fantom vrne tudi Rozi, ki je zelo ponosna na svojo nečakinjo.

MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK

Moj ata, socialistični kulak je slovenski celovečerni film, ki je bil premierno predvajan 28. oktobra 1987. Režija je bila delo Matjaža Klopčiča, scenarij pa je napisal Tone Partljič po svoji istoimenski komediji. Film je imel zelo močno igralsko zasedbo. V glavni vlogi je bil Polde Bibič. Poleg njega so nastopali še Milena Zupančič, Urška Hlebec in Ivo Ban. Moj ata, socialistični kulak je bil distribuiran s strani slovenske Viba film. Matjaž Klopčič, režiser filma, je veljal za enega največjih slovenskih režiserjev do njegove smrti leta 2007. Polde Bibič je prejel za svoje delo v filmu veliko nagrad in pohval. Film je na spletni strani IMDB ocenjen z neverjetno oceno 8,4.

GREMO MI PO SVOJE

je slovenski mladinski film režiserja Mihe Hočevarja iz leta 2010. V otvoritvenem vikendu, od petka do nedelje, si je film ogledalo rekordno število ljudi v samostojni Sloveniji. V slovenskih kinematografih se je tako zbralo kar 18.686 obiskovalcev. 12. novembra, osem dni po kino premieri, so sporočili, da si je film v prvem tednu predvajanja ogledalo že več kot 30.000 gledalcev, s čimer si je prislužil prvo zlato rolo, nagrado Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki v sodelovanju s podjetjem Kolosej podeli le-to filmu, ki si ga ogleda vsaj 25.000 gledalcev. Do konca januarja 2011 si je film ogledalo 183.459 gledalcev, s čimer je postal najbolj gledan slovenski film vseh časov. Jurij Zrnec je odigral fenomenalno vlogo.