Željko Ražnatović (17. april 1952 – 15. januar 2000), bolj znan kot Arkan, je bil srbski mafijaš in poveljnik paravojaških sil. Med jugoslovanskimi vojnami je bil vodja srbskih paravojaških sil, imenovanih Srbska prostovoljna garda. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bil na Interpolovem najbolj iskanem seznamu zaradi ropov in umorov, storjenih v številnih državah po Evropi, kasneje pa ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo obtožilo zločinov proti človeštvu. Arkan je bil vse do svojega atentata januarja 2000 najmočnejša oseba organiziranega kriminala na Balkanu.
Željko Ražnatović – Arkan, je bil srbski mafijaš in poveljnik paravojaških sil
Arka se je rodil v Brežicah, majhnem obmejnem mestu na Spodnjem Štajerskem, PR Slovenija, FPR Jugoslavija. Njegov oče Veljko, rojen na Reki Crnojevića pri Cetinju, je med drugo svetovno vojno sodeloval pri partizanski osvoboditvi Prištine (Kosova). Kasneje je Veljko služil kot odlikovani častnik v SFR. -Jugoslovansko letalstvo, ki si je zaslužilo visoko mesto zaradi opaznega sodelovanja v drugi svetovni vojni. Veljko je bil nameščen na slovenskem Štajerskem v času, ko se mu je rodil četrti otrok Željko.
Najstnik Arkan je bil prvič aretiran leta 1966, ker je po Tašmajdanskem parku ugrabil ženske torbice. Eno leto je preživel v zaporu za mladoletnike nedaleč od Beograda. Oče ga je nato poslal v obmorsko mesto Kotor (SR Črna gora), da bi se pridružil jugoslovanski mornarici, vendar je imel mladi Arkan druge načrte (pri petnajstih letih je končal v Parizu). Leta 1969 ga je aretirala francoska policija in deportirala domov, kjer je bil zaradi več vlomov obsojen na tri leta v priporu v Valjevu. V tem času je v zaporu organiziral svojo tolpo.
Arkan je bil v mladosti varovanec očetovega prijatelja, slovenskega politika in zveznega ministra za notranje zadeve Staneta Dolanca. Dolanc je bil načelnik Uprave državne varnosti (UDBA) in bližnji sodelavec predsednika Josipa Broza Tita. Kadarkoli je bil Arkan v težavah, mu je pomagal Dolanc, domnevno kot nagrada za njegove službe UDBA, kar je razvidno iz pobega iz zapora Lugano leta 1981. Dolanc je dejal: “En Arkan je vreden več kot celotna UDBA.
Arkan je bil v mladosti varovanec Staneta Dolanca
Kriminalna kariera Arkana
Leta 1972 se je Arkan, star 20 let, preselil v zahodno Evropo. V tujini so ga spoznali in ohranjali stike z mnogimi znanimi kriminalci iz Jugoslavije, kot so Ljuba Zemunac, Ranko Rubežić, Đorđe “Giška” Božović, Goran Vuković itd. vsi so bili od takrat umorjeni ali kako drugače ubiti. Ražnatović je vzdevek “Arkan” vzel iz enega od svojih ponarejenih potnih listov. 28. decembra 1973 je bil aretiran v Belgiji po ropu banke in bil obsojen na deset let zapora.
Ražnatoviću je 4. julija 1979. uspelo pobegniti iz zapora Verviers. Čeprav so ga 24. oktobra 1979 aretirali na Nizozemskem, je nekaj mesecev, ko je bil na prostosti, zadostovalo za vsaj še dva oborožena ropa na Švedskem in še tri na Nizozemskem. Arkan je 8. maja 1981, ko je v zaporu v Amsterdamu prestajal sedemletno kazen, znova pobegnil. Ne da bi izgubljali čas, je sledilo še več ropov, tokrat v Zahodni Nemčiji, kjer so ga po manj kot mesecu svobode aretirali v Frankfurtu 5. junija 1981 po odvzemu draguljarne. V prepiru, ki je sledil, je bil lažje ranjen, zaradi česar je bil nameščen na oddelku zaporniške bolnišnice. Zaradi ohlapnejše varnosti je Arkanznova pobegnil šele štiri dni pozneje, 9. junija, domnevno s skokom z okna, pretepanjem prvega mimoidočega in krajo oblačil, preden je izginil.
Njegova zadnja evropska aretacija se je zgodila v švicarskem Baselu med rutinskim pregledom prometa 15. februarja 1983. Vendar mu je v nekaj mesecih znova uspelo pobegniti, tokrat iz zapora Thorberg 27. aprila. Na splošno se ugiba, da je bil Arkan ves čas svoje kriminalne kariere v tujini tesno povezan z UDBA.
Arkanovi Tigri
Arkan in njegova vrnitev v Jugoslavijo
Arkan se je maja 1983 vrnil v Beograd in svojo kriminalno kariero nadaljeval z vodenjem številnih nezakonitih dejavnosti. Novembra istega leta, šest mesecev po njegovi vrnitvi, so oropali banko v Zagrebu, tatovi pa so pustili vrtnico na pultu (domnevno Ražnatovićev podpis iz njegovih ropov v zahodni Evropi). Ko sta Ražnatovića spraševala, kje se nahaja med ropom, sta se dva policista, člana desetega oddelka Sekretariata za notranje zadeve (SUP) iz beograjske občine Palilula, pojavila v civilu v stanovanju njegove matere na ulici 27. marca v Beogradu.
Ražnatovića trenutno ni bilo doma, zato so se policisti njegovi mami predstavili kot “prijatelji njenega sina, ki želijo vrniti denarni dolg, ki so mu ga dolgovali”, in žensko vprašali, ali lahko počakajo, da se vrne v stanovanje. Ražnatovićeva mama ga je poklicala in mu povedala, da ga čakata dva neznana samca. Arkan se je pojavil z revolverjem in streljal ter ranil oba policista. Takoj so ga pridržali. Vendar so ga komaj 48 ur kasneje izpustili. Ta dogodek je vsem opazovalcem, zlasti njegovim kriminalnim tekmecem, dal vedeti, da uživa zaščito pred najvišjimi sloji jugoslovanskega političnega vodstva.
Jugoslovanska vojna
SDG, znana tudi kot “Arkanovi tigri“, je bila organizirana kot paravojaška sila za podporo srbskim vojskam. Ustanovljena je bila v nekdanjem vojaškem objektu v Erdutu. Sile, ki sta jih vodila Arkan in Milorad Ulemek (“Legija”), so bile sestavljene iz jedra 200 mož in so jih sestavljale največ 500 do 1000, vendar so se ga zelo bali. Pod Arkanovim poveljstvom je SDG pobil na stotine ljudi v vzhodni Hrvaški in Bosni. Akcija je potekala od sredine leta 1991 do konca leta 1995. Dobavljala in opremila pa jo je zasebno, s pomočjo rezerv srbske policije ali z zajetjem sovražnikovega orožja.
Ko je leta 1991 izbruhnila hrvaška vojna za neodvisnost, je bil SDG aktiven na območju Vukovarja. Po izbruhu bosanske vojne aprila 1992 se je enota preselila med hrvaško in bosansko fronto. Udeležila se je več primerov etničnega čiščenja z ubijanjem in silovito deportacijo večinoma bošnjaških civilistov. Na Hrvaškem se je boril na različnih območjih v SAO Vzhodna Slavonija, Baranja in zahodna Syrmia (Srbska Krajina). Ražnatović naj bi imel spore glede vojaških operacij z vodjo Krajine Milanom Martićem. V Bosni so se SDG zlasti borile v bitkah v Zvorniku in okolici, v okolici Bijeljine in Brčke, večinoma proti paravojaškim skupinam bošnjaških in bosanskih Hrvatov, vključno z poboji civilistov. Konec leta 1995 so se Ražnatovićeve čete borile na območju Banja Luke, Sanskega Mosta in Prijedora.
Ražnatović je osebno vodil večino operacij, svoje najučinkovitejše častnike in vojake pa je nagradil z čini, medaljami in sčasoma izropanim blagom. Več mlajših vojakov je bilo nagrajenih za svoja dejanja v Kopaškem ritu in okolici Bijelega Brda in okolici. Ražnatović naj bi v Italijo poslal enega svojih najbolj zaupanja vrednih mož, Radovana Stanišića, da bi vzpostavil razmerje s šefom Camorre Francescom Schiavonejem.
“Arkanovi tigri” je bila organizirana kot paravojaška sila za podporo srbskim vojskam
Arkan – Željko Ražnatović in povojna slava
Ražnatović je prišel služiti kot priljubljena ikona tako Srbom kot njihovim sovražnikom. Za nekatere Srbe je bil domoljub in ljudski heroj, medtem ko je služil kot predmet sovraštva in strahu do Hrvatov in Bošnjakov. V povojnem obdobju po podpisu Daytonskega sporazuma se je Ražnatović vrnil k svojim interesom v športu in zasebnem poslu. SDG je bil uradno razpuščen aprila 1996 z grožnjo, da se bo v primeru vojne ponovno aktiviral. Junija istega leta je prevzel drugoligaško nogometno moštvo, FK Obilić, ki ga je kmalu spremenil v vrhunski klub in celo zmagal v prvenstvu Jugoslavije v letih 1997–98.
Atentat
Ražnatović je bil umorjen v soboto, 15. januarja 2000, ob 17:05 GMT, v avli beogradskega hotela Continental (ali Intercontinental) na mestu, kjer so ga obkrožali drugi gostje hotela. Morilec, Dobrosav Gavrić, 23-letni mlajši pripadnik mobilne brigade policije, je bil povezan s podzemljem in je bil takrat na bolniški. Sam je stopil proti svoji tarči od zadaj. Ražnatović je sedel in klepetal z dvema prijateljicama in po poročanju BBC Radia izpolnjeval stavni listek. Gavrić je počakal nekaj minut, mirno stopil za zabavo in hitro izstrelil zaporedje nabojev iz pištole CZ-99. Ražnatović je bil ustreljen v levo oko in je na mestu padel v komo. Njegov telesni stražar Zvonko Mateović ga je dal v avto in ga odpeljal v bolnišnico. Umrl je na poti.
Osebno življenje Željka Ražnatovića
Arkanu je pet različnih žensk rodil devet otrok. Njegov najstarejši sin Mihajlo se je rodil v Göteborgu leta 1975 iz zveze s Švedkinjo. Leta 1992 se je 17-letni Mihajlo odločil, da se preseli v Srbijo k očetu. V tem času je bil najstnik fotografiran v uniformi očetove paravojaške enote med jugoslovanskimi vojnami in po poročilu švedskega tabloida je mladenič sodeloval v bojnih operacijah v Srebrenici. Mihajlo je od takrat živel v Beogradu, kjer je med letoma 2000 in 2009 igral za hokejski klub Crvena zvezda Beograd, med letoma 2002 in 2004 pa je tudi zastopal Srbijo in Črno goro na ravni reprezentance. V tem času je vodil tudi suši restavracijo v Beogradu, imenovano Iki Bar, in hodil z makedonsko pop pevko Karolino Gočevo. Po tem je zapustil Srbijo.
