Najboljše in Najlepše Kolesarske Poti po Sloveniji 2022

Slovenija ima neverjetne kolesarske poti. Slovenija je tam, kjer se srečata Sredozemlje in Panonska kotlina s krasom. Majhna zelena dežela se razprostira na 20,273 km2 in je pravi raj, poln zasneženih vrhov, turkizno zelenih rek in beneške obale. Dinamične pokrajine Slovenije in nešteto lepot njene narave so idealne za kolesarske ture. Zahvaljujoč sredozemskemu podnebju je v Sloveniji mogoče kolesariti celo leto. Je popolna kolesarska destinacija za ljubitelje kolesarjenja, športno podkovane in ljubitelje narave. V severovzhodnem delu Slovenije z ravnicami in položnimi hribi najdete Kolesarsko pot ob Muri in Dravsko kolesarsko pot. Ob obali je zanimiva kolesarska pot Parenzana – pot zdravja in prijateljstva. Ena najlepših kolesarskih poti je v alpski Sloveniji, vodi vas iz Rateč, mimo Kranjske Gore, do Mojstrane. Tudi na asfaltu lahko občutite alpsko vzdušje, če se odpravite na krožno pot okoli Kamniških in Savinjskih Alp.

Kolesarske poti po Sloveniji: Kolesarski vzpon po prelazu Mangart

Večina kolesarjev to vrhunsko turnejo po Julijskih Alpah začne v Kranjski Gori (750 m) in prečka prelaz Vršič (1600 m). Pot se nadaljuje skozi dolino Trente, mimo Bovca, utrdbe Kluže, Loga pod Mangartom, Strmca in navzgor po prelazu Mangart. Nato se vrnejo skozi prelaz Predel skozi Italijo, mimo Trbiža in po kolesarski stezi nazaj do izhodišča v Kranjski Gori. Pot je dolga približno 110 km in jo označujeta dva vzpona: prelaz Vršič in Predel, z možnostjo dodajanja tudi prelaza Mangart. 12 km dolga cesta do prelaza Mangart od križišča pod prelazom Predel je najvišja slovenska asfaltna cesta. Višinska razlika od Log pod Mangartom je približno 1600 m, njen povprečni naklon pa je več kot 9%.

Poškodovan je bil leta 1995, ima 17 ovinkov in pet predorov, ki vodijo do neverjetnega prelaza Mangart. Od zanke na vrhu, okoli katere so urejena parkirna mesta, vodi kratka cesta do planinske koče »Koča« na prelazu Mangart (1906 m). Zaradi ekstremnih razmer je cesta pozimi zaprta in se ponovno odpre konec maja ali v začetku junija, tako kot večina alpskih prelazov. Vreme na vrhu prelaza je vedno spremenljivo in nepredvidljivo. Tu se srečata alpska in sredozemska zračna masa, žgani dan pa se lahko po hitri spremembi vremena konča z mrzlim spustom. Koliko prometa je na cesti, je v veliki meri odvisno od vremena. V eni sezoni lahko prelaz obišče do 20.000 vozil ali kar 450 avtomobilov v najbolj živahnih dneh.

Kolesarska pot čez prelaz Vršič iz Kranjske Gore v Bovec

Pot se začne v poletno-zimskem turističnem središču Kranjska Gora (806 m). Asfaltna cesta vodi mimo jezera Jasna in Ruske kapelice prve svetovne vojne, ki se skozi 25 ovinkov vzpenja v osrčje Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka do prelaza Vršič (1611 m), kjer je poleti odprt Poštarski dom . Prelaz na eni strani varuje gora Mojstrovka, na drugi strani pa Prisojnik – oba visoko nad 2000 m.

Na drugi strani prelaza se cesta strmo spušča v dolino Trente. Po še 25 zavojih las in še bolj strmem naklonu kot pri vzponu se cesta spusti mimo izvira reke Soče in Info centra Triglavskega narodnega parka. Cesta se nadaljuje po dolini Trente ob reki Soči, mimo Velike in Male Korite – ozkih kanjonov, ki jih je izdolbla Soča, do Bovca. Skupna razdalja za kolesarjenje je približno 46 km. Višina za vzpon je cca. 800 m, spust pa je ca. 1150 m

Iz Bovca se je mogoče vrniti prek Loga pod Mangartom in prelaza Predel na slovensko-italijanski meji, nato na italijanski strani mimo Trbiža in Rateč nazaj v Kranjsko Goro. Ta del vključuje vzpon na ca. 700 m, spust ca. 400 m in razdaljo približno 50 km. Med Trbižem in Kranjsko Goro je dvopasovna kolesarska pot z minimalnim naklonom.

Kolesarske poti: Rateče – Kranjska Gora – Jesenice

Če želite uživati ​​v lahkem kolesarjenju v idilični alpski pokrajini, je ta dolga pot idealna za vas. Peljal vas bo iz Rateč, skozi Kranjsko Goro, mimo Gozda Martuljka, do alpske vasice Mojstrana. Slikovita pot vas pelje čez številne mostove na opuščeni železnici in je skoraj popolnoma ločena od prometa motornih vozil. Na tej lahki poti boste našli počivališča in veliko krajev za ugriz, zato je zelo priljubljen pri družinah z majhnimi otroki.

Kolesarske poti: Okoli Kamniških in Savinjskih Alp

130 km dolga krožna pot okoli Kamniških in Savinjskih Alp je priljubljena pri dobro pripravljenih kolesarjih, ki jo prevozijo v enem dnevu, in pri tistih, ki svojo kolesarsko pot podaljšajo v večdnevno turo. Na poti boste pokrili približno 2000 m višinske razlike in uživali v številnih čudovitih naravnih znamenitostih in osupljivih razgledih iz Kamniških in Savinjskih Alp.

Kolesarska pot Parenzana

Znana obalna pot Parenzana, znana tudi kot Pot zdravja in prijateljstva, poteka po nekdanji ozkotirni železniški progi med italijanskim mestom Trst in Porečem na Hrvaškem. Nekoč so ga uporabljali za prevoz kmetijskih pridelkov, ki dobro uspevajo v rodovitni Istri. Celotna pot je dolga 130 km, višinska razlika 1080 m. Slovenski del poti poteka vzdolž obale, zavije med vinogradi in deloma poteka skozi opuščene rove. Ni težko, zato je idealen za družinsko potovanje ali skupno preživljanje časa med sproščanjem na kolesu ali pa ga obiščete celo peš. Blago submediteransko podnebje, značilno za slovensko obalo, omogoča kolesarjenje v vseh letnih časih.

Kolesarske poti po Sloveniji: Kolesarska pot Drava

Kolesarska pot Drava zaradi svoje naravne lepote in kulturne raznolikosti velja za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. 510 km dolga pot se razteza od izvira reke Drave v italijanskem Toblachu, prečka Avstrijo v Slovenijo in teče naprej na Hrvaško, kjer se konča na sotočju Mure in Drave ob Legradu. Odsek v dolžini 145 km teče skozi Slovenijo, večinoma po manj prometnih lokalnih cestah in urejenih kolesarskih poteh ter ponuja pustolovščino na vsakem koraku. Primeren je za družine in kolesarje, ki uživajo v svojih kolesarskih dogodivščinah in radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih prenočijo, hkrati pa razvajajo brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih ponudbo. Med drugim se bodo kolesarji, ki se bodo podali po tej poti, srečali med raftingom, veslanjem, plavanjem, iskanjem zlata, naravnimi znamenitostmi in kulturno ponudbo mest in krajev.