Najboljši Slovenski Alpinisti Vseh Časov 2021

Slovenski alpinisti so v svetovnem merilu izjemno uspešni. Statistični podatki kažejo, da smo Slovenci med najvišjimi planinskimi silami na Himalaji. Osemnajst Slovencev je po treh različnih poteh že doseglo vrh Mount Everest, najvišje gore na Zemlji. Slovenski alpinisti se lahko na Everestu pohvalijo z mnogimi dosežki: zasledovanje nove smeri na gori, vzpon žensk, vzpon brez dodatnega kisika in prvi integralni spust po južni steni gore. Slovenski alpinisti res spadajo med najboljše alpiniste na svetu. V tem prispevku Vam bo prikazali, kateri so najboljši slovenski alpinisti vseh časov.

Slovenski alpinisti: Tomaž Humar

Tomaž Humar (18. februar 1969 – 10. november 2009), vzdevek Gozdni Joža, je bil slovenski alpinist. Oče dveh otrok Humar je živel v Kamniku v Sloveniji. Opravil je več kot 1500 vzponov. Osvojil je številne alpinistične in druge nagrade, med drugim tudi Piolet d’Or leta 1996 za vzpon Ama Dablam. Splošno priznan je bil leta 1999 po njegovem slavnem samostojnem vzponu na južno steno Dhaulagirija. Ta velja za eno najsmrtonosnejših poti na Himalaji s 40-odstotno smrtnostjo. Med samostojnim poskusom vzpona na Nanga Parbat leta 2005 je Humarja na višini skoraj 6000 metrov zajel snežni plaz. Po šestih dneh v snežni jami ga je 10. avgusta 2005 rešila posadka pakistanske vojske: podpolkovnik Rashid Ulah Baig in major Khalid Amir Rana.

Slovenski alpinisti: Tomaž Humar
Slovenski alpinisti: Tomaž Humar

Oktobra 2007 je Humar dosegel vzhodni vrh Annapurne I (8091 m) po poti na skrajnem vzhodnem koncu Južne stene. Novembra 2009 je Humar, ki se je samostojno vzpenjal po Južni steni Langtang Lirung (nazadnje plezal leta 1995), pri spustu doživel nesrečo. Njegov edini stik z osebjem baznega taborišča prek satelitskega telefona je bil vzpostavljen na dan nesreče in očitno je bil v kritičnem stanju s poškodbami nog, hrbtenice in reber. Na gori je bil na višini približno 6300 metrov več dni, preden so 14. novembra 2009 našli njegovo telo na višini 5600 metrov.

Slovenski alpinisti: Mira Marko Debelak Deržaj

Rodila se je kot Mira v Sarajevu leta 1904 kot najmlajša od štirih otrok v svoji družini. Njen oče je bil državni poštni delavec in se je z družino pogosto selil skozi Avstro-Ogrsko. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1918 odšla na šolanje. Njena prva večja gorska turneja je bil Stol leta 1922, Triglav pa leta 1923. Februarja 1924 je opravila prvo smučarsko turo od Kamnika do Kriške planine in nazaj ter prvo alpsko plezalno turo od Staničeve koče do Rjavine.

Leta 1924 se je pridružila Skali (planinski klub v Sloveniji) in opravila prvo smučarsko turo od Kamnika do Kriške planine in nazaj ter prvo alpsko plezalno turo od Staničeve koče do Rjavine. Veljala je za eno najuspešnejših alpinistk med obema vojnama. Veliko je plezala po Sloveniji in tudi v tujini. Med njenimi najvidnejšimi dosežki je prvi vzpon na severno steno Špika leta 1926 s partnerjem Stanetom Tominškom, in na Škotskem, ko je leta 1937 skupaj z Edom Deržajem preplezala slovensko smer v steni Bena Nevisa. Skupaj je izvedla približno 100 alpskih vzponov, od tega 23 osnovnih smeri, več zimskih vzponov in zahtevnih smučišč, saj je bila prva ženska sprejeta kot prva ženska v avstrijski akademski klub.

V dogovorjenem zakonu se je poročila z Bozom Pibernikom, od katerega se je ločila in svoj priimek leta 1933 spremenila nazaj v Debelak. Šele po premestitvi iz Rimskokatoliške cerkve v staro katoliško cerkev je lahko uradno se poročila s Edom Derzheimu. V gorskih krogih je dobila vzdevek Marko. Umrla je jeseni, 27. septembra 1948 v Ljubljani.

Slovenski alpinisti: Mira Marko Debelak Deržaj
Slovenski alpinisti: Mira Marko Debelak Deržaj

Slovenski alpinisti: Jakob Aljaž

Jakob Aljaž je bil slovenski rimskokatoliški duhovnik, skladatelj in planinec. Aljaž se je rodil v majhni gornjekranjski vasici Zavrh pod Šmarno Goro, severovzhodno od Ljubljane, v takratnem avstrijskem cesarstvu. Bil je duhovnik in tudi uspešen skladatelj, pevec in mojster zborov. Njegova dela so še vedno zelo priljubljena med Slovenci. Postal je znan po tem, da so po Julijskih Alpah zgradili planinske koče, ki so spodbujale razvoj alpinizma v slovenskih deželah. Daleč njegova najbolj znana gradnja je Aljažev stolp, zgrajen na vrhu gore Triglav, najvišje gore Julijskih Alp in Slovenije. Uredil je tudi nekaj pohodniških poti, ki so omogočile več obiskovalcem, da pridejo v gore.

Slovenski alpinisti: Jakob Aljaž
Slovenski alpinisti: Jakob Aljaž

Prizadevanja Jakoba Aljaža so imela zelo vplivno vlogo pri nastanku gore Triglav kot enega osrednjih simbolov slovenskega ljudstva. Prvi verz iz domoljubne pesmi Oh, Triglav, moj dom Matije Zemljiča, ki ga je uglasbil Jakob Aljaž, je vklesan v slovenski kovanec za 50 centov. Od leta 2007 je njegova prva drža himna Alpske zveze Slovenije. Jakob Aljaž je umrl v vasi Dovje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Slovenski alpinisti: Tomo Česen

Tomislav “Tomo” Česen (rojen 5. novembra 1959) je slovenski alpinist. Specializiran je za samostojne vzpone v Alpah in na Himalaji. V starosti 26 let je poročal, da je zajel tri velike severne stene Alp in pozimi postal prva oseba, ki je to storila samostojno. Premagal je številne druge pomembne alpinistične dosežke, toda nekateri izmed njegovih trditev o vzponih so pogosto naleteli na skepso drugih v planinski skupnosti. Najbolj sporen je bil njegov samostojni vzpon na Lhotse, 4. najvišjo goro na svetu. Po njem je poimenovana ena bolj priljubljenih smeri na K2 (Cesenska pot), potem ko jo je solistiral leta 1986.

 Tomo Česen spada med največje slovenske alpiniste
Tomo Česen spada med največje slovenske alpiniste

Pavla Jesih

Pavla Jesih (10. maj 1901 – 12. december 1976) je bila slovenska planinka in podjetnica. Rojena je bila v Ljubljani in se plezanja naučila s slovenskim klubom Skala. Leta 1925 sta z Dana Kuraltovo zaključila prvi slovenski ženski vzpon po Slovenski poti na severni steni Triglava. Med letoma 1926 in 1933 je opravila 18 prvih vzponov po tehničnih poteh na vrhovih, kot so Triglav (varianta skozi okno, smer Skala, steber Jug), Škrlatica (steber Levi, steber Scale), Špik (smer Šalek), Šite, Travnik, Jalovec, Rakova Špica in nekateri drugi.

Najpogosteje je plezala v družbi Mira Marka, Milana Gostiše, Jožeta Lipovca, Miheta Potočnika, Stanke Tominšek in Jože Čopa. Morda je najbolj znana po plezanju po osrednjem Triglavskem stebru, ki se danes imenuje Čopov steber (Čopov steber). Tretji dan vzpona na Čopov steber se je Pavla preveč izčrpala, da bi lahko nadaljevala, zato je njen partner Jože Čop smer končal sam in nato odšel po pomoč. Ko je njen peti dan na poti prispel reševalec, je Pavla samostojno preplezala smer in si pridobila zasluge za prvi vzpon ob Joži.

Marko Prezelj

Marko Prezelj (rojen 13. oktobra 1965) je slovenski alpinist in fotograf. Prezelj je prejel štiri nagrade Piolet d’Or. Leta 1992 je z Andrejem Štremfeljem osvojil otvoritveni “oskar alpinizma” za njuno novo pot po južnem grebenu Kangchenjunga South (8476 m) v alpskem slogu. Drugo, ki jo je leta 2007 prejel z Borisom Lorenčičem, za prvi vzpon na Chomolharijev severozahodni steber oktobra 2006. Prezelj je drugo nagrado zavrnil zaradi zaskrbljenosti zaradi nevarnosti konkurence. Leta 2014 je za prvi vzpon na severno steno Hagshuja v indijski Himalaji prejel tretji Piolet d’Or skupaj z Alešem Česenom in Luko Lindičem. Leta 2016 je osvojil svoj četrti Piolet d’Or. Prezelj je diplomiral iz kemijskega inženirstva in je gorski vodnik in inštruktor plezanja IFMGA / UIAGM. Je poročen in ima dva sinova.

Marko Prezelj je najboljši slovenski alpinist vseh časov
Marko Prezelj je najboljši slovenski alpinist vseh časov

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.