Julij Cezar je bil znan general, politik in učenjak v starem Rimu, ki je osvojil obsežno regijo Galije in pomagal sprožiti konec rimske republike, ko je postal diktator rimskega imperija. Kljub njegovi briljantni vojaški sposobnosti, političnim sposobnostim in priljubljenosti pri rimskem nižjem in srednjem razredu se je njegova vladavina prekinila, ko so ga nasprotniki – ki jim je grozila njegova naraščajoča moč – brutalno umorili.
Gaj Julij Cezar: Mladost
Gaj Julij Cezar se je rodil 13. julija 100 pred našim štetjem očetu, imenovanemu tudi Gaj Julij Cezar, in materi Avreliji Cotti. Bil je tudi nečak slavnega rimskega generala Gaja Marija. Julij Cezar je svojo krvno linijo izsledil do izvora Rima. trdil je, da je potomec boginje Venere prek trojanskega princa Eneja in njegovega sina Lula. Kljub domnevni plemiški dediščini pa Cezarjeva družina ni bila premožna. Ni bila tudi posebej vplivna v rimski politiki.
Potem ko je njegov oče leta 85 pred našim štetjem nenadoma umrl, je Cezar pri 16 letih postal glava njegove družine. To je bilo ravno sredi državljanske vojne med njegovim stricem Marijem in rimskim vladarjem Lucijem Kornelijem Sulo. Leta 84 pr.n.št. se je poročil s Kornelijo. To je bila hčerka Mariusove zaveznice. Julij Cezar in Cornelia sta imela enega otroka, hčerko po imenu Julia. Leta 82 pred našim štetjem je Sulla zmagal v državljanski vojni. Ukazal je Cezarju, naj se loči od Cornelije. Julij Cezar je to zavrnil in se skril. Njegova družina je posredovala. Družina je prepričala Sulo, da je Cezarju prihranil življenje. Vendar je Sulla Cezarju odvzel dediščino.
Kljub odlogu je Julij Cezar zapustil Rim ter se pridružil vojski. Prislužil si prestižno državljansko krono za svoj pogum pri obleganju Mytilene leta 80 pr. Po Sullovi smrti leta 78 pr. n. št., se je Julij Cezar vrnil v Rim. Postal je uspešen tožilec, splošno znan po svojih govorniških sposobnostih.



Pirati ujamejo Cezarja
Leta 75 pr.n.št., ko je prečkal Egejsko morje na poti na Rodos, da bi študiral filozofijo in govorništvo, so morilski pirati ujeli Cezarja. Po poročanju je Julij Cezar deloval bolj kot prevladujoč voditelj s pirati kot njihov ujetnik. Ko je bila njegova odkupnina plačana, so ga pirati izpustili. Toda Julij Cezar je najel zasebno floto, da jih lovi, in dal pirate križati za njihove zločine.
Julij Cezar in njegov politični vzpon
Cezar je kmalu začel svojo politično kariero resno. Leta 69 pr.n.št., istega leta, ko je umrla njegova žena Kornelija, je postal vojaški tribun in nato kvestor rimske province. Leta 67 pr.n.št. se je poročil s Pompejo, Sullovo vnukinjo in sorodnico Gneja Pompeja Magnusa (Pompeja Velikega), s katero je sklenil pomembno zavezništvo. Leta 65 pr.n.št. je Julij Cezar postal edil – pomemben rimski sodnik – in je v Circus Maximu priredil razkošne igre, ki so ga pritegnile javnosti, a so ga vrgle v dolgove. Dve leti pozneje je bil izvoljen za velikega papeža. Julij Cezar se je ločil od Pompeje leta 62 pr. potem ko je politik podtaknil velik škandal tako, da se je preoblekel v žensko in se prebil na festival svetih žensk, ki ga gosti Pompeja.
Julij Cezar v Galiji
Cezar je bil leta 58 pred našim štetjem imenovan za guvernerja obsežne regije Galije (severno-srednja Evropa), kjer je poveljeval veliki vojski. Med kasnejšimi galskimi vojnami je Julij Cezar izvedel vrsto briljantnih kampanj za osvojitev in stabilizacijo regije ter si prislužil sloves mogočnega in neusmiljenega vojaškega voditelja. Cezar je zgradil most čez reko Ren na germanska ozemlja in prečkal Rokavski preliv v Britanijo. Toda njegovi veliki uspehi v regiji so povzročili, da se mu je Pompej zameril in zapletel že tako napet odnos med Pompejem in Krasom.



Ko je Cezar osvojil Galijo, so politične razmere v Rimu postajale vse bolj spremenljive, Pompej pa je bil njegov edini konzul. Po smrti Pompejeve žene (in Cezarjeve hčerke) Julije leta 54 pr. in Crassus leta 53 pr.n.št., se je Pompej združil s Cezarjevimi nasprotniki in mu ukazal, naj opusti svojo vojsko in se vrne v Rim.
Julij Cezar in Kleopatra
V upanju, da bi preprečil Cezarju, da bi napadel Egipt, je otrok faraona Ptolemej VIII dal ubiti Pompeja 28. septembra 48 pr. Ko je Gaj Cezar vstopil v Egipt, mu je Ptolemej podaril Pompejevo odrezano glavo. Julij Cezar se je kmalu znašel sredi državljanske vojne med Ptolemejem in njegovo egiptovsko soupraviteljico Kleopatro. Cezar je postal njen ljubimec. Z njo je sodeloval, da bi strmoglavil Ptolemeja in postal njen vladar Egipta. Par se ni nikoli poročil. Vendar je njuna dolgoletna afera rodila sina Ptolemeja XV Cezarja, znanega kot Cezarion.
Diktatura
Julij Cezar je naslednjih nekaj let uničil svoje sovražnike in tisto, kar je ostalo od Pompejevih privržencev na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Španiji. Leta 46 pr.n.št. za deset let je postal diktator Rima, s čimer je ogorčen svoje politične nasprotnike in pripravil teren za končni konec rimske republike. Cezar je začel izvajati več drastičnih reform v korist rimskega nižjega in srednjega razreda, vključno z:
urejanje distribucije subvencioniranega žita
povečanje velikosti senata, da bi zastopal več ljudi
zmanjšanje državnega dolga
podpora vojaškim veteranom
podelitev rimskega državljanstva ljudem na daljnih rimskih ozemljih
reforma rimskega davčnega zakonika
izdelava julijanskega koledarja



Atentat
Cezar se je leta 44 pr.n.št. razglasil za dosmrtnega diktatorja. Vendar pa njegova križarska vojna za absolutno oblast pri mnogih rimskih politikih ni uspela. V strahu, da bo postal kralj, se je skupina senatorjev zarotila, da bi končala njegovo življenje.
Ob marčevskih idah (15. marec 44 pr.n.št.) so senatorji, ki so jih vodili Gaj Kasije Longin, Decim Junius Brutus Albinus in Marcus Junius Brutus, 23-krat zabodli Cezarja, s čimer so končali tako njegovo vladanje kot življenje, ko je okrvavljen padel na senat. Na tla ob nogah Pompejevega kipa.
Cezarjev atentat pri 55 letih ga je naredil za mučenika in spodbudil cikel državljanskih vojn, ki so povzročile propad Rimske republike in vzpon na oblast njegovega vnuka in dediča Gaja Oktavija (Oktavijana) – kasneje znanega kot Avgust Cezar – cesarju Rimsko cesarstvo.