Kleopatra: Življenje, Vladavina in Smrt

Kleopatra VII je vladala staremu Egiptu kot soregentka (najprej z očetom, nato z dvema mlajšima bratoma in nazadnje s sinom) skoraj tri desetletja. Bila je del dinastije makedonskih vladarjev, ki jo je ustanovil Ptolemej, ki je služil kot general pod Aleksandrom Velikim med njegovim osvajanjem Egipta leta 332 pr. Dobro izobražena in pametna Kleopatra je lahko govorila različne jezike in je bila prevladujoča vladarica v vseh treh svojih soregencah. Njene romantične povezave in vojaška zavezništva z rimskima voditeljema Julijem Cezarjem in Markom Antonijem ter njena domnevna eksotična lepota in moč zapeljevanja so ji prislužili trajno mesto v zgodovini in popularnem mitu.

Kleopatra VII je vladala staremu Egiptu
Kleopatra VII je vladala staremu Egiptu

Kleopatra: Zgodnje življenje in vzpon na prestol

Ker o Kleopatrinem življenju ni sodobnih poročil, je težko z gotovostjo sestaviti njeno biografijo. Veliko tega, kar je znanega o njenem življenju, izvira iz dela grško-rimskih učenjakov, zlasti Plutarha. Kleopatra, rojena leta 70 ali 69 pred našim štetjem, je bila hči Ptolemeja XII (Auleta), potomca Ptolemeja I. Soterja, enega od generalov Aleksandra Velikega in ustanovitelja Ptolemajeve linije v Egiptu. Njena mati naj bi bila Kleopatra V Tryphaena, kraljeva žena (in morda njegova polsestra). Leta 51 pred našim štetjem je egipčanski prestol po navidezni Avletovi naravni smrti prešel na 18-letno Kleopatro in njenega 10-letnega brata Ptolemeja XIII.

V dneh med Kleopatrino smrtjo in Oktavijanovo formalno priključitvijo Egipta je bil njen 16-letni sin Cezarion uradno edini vladar. Vendar ni mogel prevzeti oblasti in je bil kmalu po samomoru svoje matere ujet in usmrčen.

Kmalu po vzponu bratov in sester na prestol so Ptolemejevi svetovalci ukrepali proti Kleopatri, ki je bila prisiljena pobegniti iz Egipta v Sirijo leta 49 pr. Zbrala je vojsko plačancev in se naslednje leto vrnila, da bi se soočila z bratovimi silami v državljanski vojni v Peluziju, na vzhodni meji Egipta. Medtem, ko je dovolil umor rimskega generala Pompeja, je Ptolemej XIII pozdravil prihod Pompejevega tekmeca Julija Cezarja v Aleksandrijo. Da bi pomagala svoji stvari, je Kleopatra poiskala Cezarjevo podporo. Domnevno se je pretihotapila v kraljevo palačo, da bi se zagovarjala z njim.

Kleopatra
Kleopatra

Cezar in Kleopatra

Cezar je moral financirati svojo vrnitev na oblast v Rimu. Egipt pa je potreboval za poplačilo dolgov, ki jih je imel Aulet. Po štirih mesecih vojne med Cezarjevimi prekašanimi silami in silami Ptolemeja XIII so prispele rimske okrepitve. Ptolemej je bil prisiljen pobegniti iz Aleksandrije in naj bi se utopil v reki Nil. Julij Cezar je, ko je kot nepriljubljen osvajalec vstopil v Aleksandrijo, vrnil prestol prav tako nepriljubljeni Kleopatri in njenemu mlajšemu bratu Ptolomeju XIV (takrat star 13 let). Cezar je nekaj časa ostal v Egiptu s Kleopatro. Okoli leta 47 pr. rodila je sina Ptolomeja Cezarja. Verjeli so, da je Cezarjev otrok. Egipčani pa so ga poznali kot Cezarion ali Mali Cezar.

Nekje v letih 46-45 pred našim štetjem je Kleopatra s Ptolemejem XIV in Cezarionom odpotovala v Rim. To pa zato, da bi obiskala Cezarja, ki se je vrnil prej. Potem ko je bil Cezar marca 44 pr.n.št. umorjen, se je Kleopatra vrnila v Egipt. Ptolemej XIV je bil kmalu zatem ubit (verjetno s strani Kleopatrinih agentov). ​​Triletni Cezarion pa je bil imenovan za soregenta s svojo materjo, kot Ptolemej XV. Do te točke se je Kleopatra močno identificirala z boginjo Izido, Ozirisovo sestro in Horusovo materjo. To je bilo skladno s staroegipčansko tradicijo povezovanja kraljevine z božanstvom, da bi okrepili položaj kraljev in kraljic. ​​Kleopatra III je tudi trdila, da je povezana z Izido, Kleopatra VII pa je bila imenovana »nova Izida«. Govorila je kar ducat jezikov. Po Plutarhu je bila znana po svojem “neustavljivem šarmu”.

Kleopatrino zapeljevanje Marka Antonija

S svojim majhnim sinom kot soupraviteljem je bila Kleopatrina oblast v Egiptu varnejša kot kdaj koli prej. Kljub temu je nezanesljiva poplava Nila povzročila propadanje pridelkov, kar je povzročilo inflacijo in lakoto. Medtem je v Rimu divjal spopad med drugim triumviratom Cezarjevih zaveznikov (Markom Antonijem, Oktavijanom in Lepidom) ter njegovimi morilci Brutom in Kasijem. Obe strani sta prosili za egipčansko podporo in Kleopatra je po nekaj zavlačevanju poslala štiri rimske legije, ki jih je Cezar namestil v Egiptu, da bi podprle triumvirat. Leta 42 pr.n.št., potem ko sta v bitkah pri Filipih premagala sile Bruta in Kasija, sta si Mark Antonij in Oktavijan razdelila oblast v Rimu.

Mark Antonij je Kleopatro kmalu poklical v cicilijansko mesto Tarsus (južno od sodobne Turčije), da bi pojasnil vlogo, ki jo je igrala po zapletenih posledicah Cezarjevega umora. Glede na zgodbo, ki jo je zapisal Plutarch (in kasneje slavno dramatiziral William Shakespeare), je Kleopatra odplula v Tarsus v dovršeni ladji, oblečena v Izidina oblačila. Antonija, ki se je povezoval z grškim božanstvom Dionizom, so zapeljali njeni čari.

Strinjal se je, da bo zaščitil Egipt in Kleopatrino krono ter obljubil podporo odstranitvi njene mlajše sestre in tekmice Arsinoe, ki je bila takrat v izgnanstvu. Kleopatra se je vrnila v Egipt. Kmalu zatem pa Antonij, ki je za seboj pustil svojo tretjo ženo Fulvijo in njune otroke v Rimu. Preživel je zimo 41-40 pr.n.št. v Aleksandriji, med katerim sta s Kleopatro slavno ustanovila pivsko družbo, imenovano »Neponovljiva jetra«. Leta 40 pr.n.št., po Antonijevi vrnitvi v Rim, je Kleopatra rodila dvojčka Aleksandra Heliosa (sonce) in Kleopatro Seleno (luna).

Mark Antonij je s Kleopatro ustanovil pivsko družbo
Mark Antonij je s Kleopatro ustanovil pivsko družbo

Kleopatra: Boj za moč

Potem ko je Fulvia zbolela in umrla, je bil Antonij prisiljen dokazati svojo zvestobo Oktavijanu. To je dokazal tako, da je sklenil diplomatsko poroko z Oktavijanovo polsestro Octavijo. Egipt je postal bolj uspešen pod Kleopatrino vladavino. Leta 37 pr. Antonij se je ponovno srečal s Kleopatro, da bi pridobil sredstva za svojo dolgo odlašano vojaško kampanjo proti kraljestvu Parthia. V zameno se je strinjal, da bo vrnil velik del vzhodnega egiptovskega imperija, vključno s Ciprom, Kreto, Cirenaiko (Libija), Jeriho ter velikimi deli Sirije in Libanona. Spet sta postala ljubimca. Kleopatra je leta 36 pr.n.št. rodila še enega sina, Ptolemeja Philadelphosa.

Po ponižujočem porazu v Partiji je Antonij javno zavrnil prizadevanja svoje žene Oktavije, da bi se mu ponovno pridružila. Namesto tega se vrnil v Egipt in Kleopatro. Na javnem slavju leta 34 pr.n.št. znan kot »Donacije Aleksandrije«, je Antonij razglasil Cezariona za Cezarjevega sina in zakonitega dediča (v nasprotju s svojim posvojenim sinom Oktavijanom) in vsakemu od svojih otrok podelil zemljo s Kleopatro. S tem se je začela propagandna vojna med njim in besnim Oktavijanom, ki je trdil, da je Antonij v celoti pod Kleopatrinim nadzorom in da bo zapustil Rim in našel novo prestolnico v Egiptu. Konec leta 32 pr.n.št. je rimski senat Antoniju odvzel vse njegove naslove, Oktavijan pa je napovedal vojno Kleopatri.

Antonij je razglasil Cezariona za zakonitega dediča
Antonij je razglasil Cezariona za zakonitega dediča

Poraz in smrt

Septembra 31 pr.n.št. so Oktavijanove sile močno premagale Antonijeve in Kleopatrine sile v bitki pri Actiumu. Kleopatrine ladje so zapustile bitko in pobegnile v Egipt. Antoniju pa se je kmalu uspelo umakniti in ji slediti z nekaj ladjami. Ko je Aleksandrija napadla Oktavijanove sile, je Antonij slišal govorice, da je Kleopatra naredila samomor. Padel je na meč in umrl ravno takrat, ko je prišla novica, da so govorice napačne.

Avgusta 30 pr.n.št., potem ko je pokopala Antonija in se srečala z zmagovitim Oktavijanom, se je Kleopatra zaprla v svojo sobo z dvema svojima služabnicama. Načini njene smrti so negotovi, vendar so Plutarh in drugi pisci izpostavili teorijo, da je uporabila strupeno kačo, znano kot asp, simbol božanske kraljevine, da bi storila samomor pri 39 letih. Po njenih željah je bilo Kleopatrino telo pokopano s Antonijev, pri čemer je Oktavijana (kasnejšega cesarja Avgusta I.) pustil, da proslavi osvojitev Egipta in utrditev oblasti v Rimu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.