Fašizem je izjemno krut. Ko je Benito Mussolini 23. marca 1919 v Milanu predstavil Fasci Italiani di Combattimento, predhodnico svoje fašistične stranke, ni izumljal ideje o nasilni avtoritarnosti. Toda dal je ime novi in strašni vrsti tega. Pod njegovim vodstvom so čete militantov napadale, pretepale in ubijale rojake Italijane. Pozneje, ko je postal avtoritarni vladar Italije, je med drugimi zločini nadziral brutalnost v Etiopiji, zavezništvo s Hitlerjem in preganjanje judovskega prebivalstva v Italiji ter druge. Toda celo stoletje kasneje, v novem obdobju močnih mož, njegova ideja ostaja žalostno močna. »Fašizem je bolezen,« je lani za TIME povedala nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, »in obstajajo simptomi. Zato se mi zdi pomembno opozoriti na to.”
Kaj je fašizem?
Fašizem je gibanje, ki promovira idejo o prisilno monolitnem, reguliranem narodu pod nadzorom avtokratskega vladarja. Beseda fašizem izvira iz fascio, italijanske besede za snop, ki v tem primeru predstavlja snope ljudi. Njegov izvor sega v stari Rim, ko je bil fasces snop lesa s sekirno glavo, ki so ga nosili voditelji.
Marca 1919 so se Fasci Italiani di Combattimento — skupina, ki je zrasla iz številnih prejšnjih gibanj, ki so prav tako uporabljala podobo fascia v svojih imenih — prvič srečali na trgu Piazza San Sepolcro v Milanu. Na tem shodu je Mussolini dejal, da članstvo v novi skupini »zavezuje vse fašiste, da na kakršen koli način sabotirajo kandidature nevtralistov vseh strank«.
»Mussolini je mislil, da je demokracija propadli sistem. Mislil je, da sta svoboda izražanja in svoboda strank prevara in da bo fašizem organiziral ljudi pod državno oblastjo,« pravi Ben-Ghiat. »Njihova ideja je bila, da bi bil svobodnejši, ker ne bi imel razredne zavesti. Ti bi moral samo častiti narod. Narod je nad razredom.”
Posledica tega prepričanja je bila ideja, da se je treba znebiti vsega, kar bi lahko oviralo nacionalno enotnost, in to nasilno. Pravzaprav je bilo nasilje videti kot koristno za družbo. In “družba” ni bila ohlapno definirana ideja. Namesto tega so Mussolini in tisti, ki so prišli za njim, imeli zelo specifične ideje o tem, kdo mora biti del naroda. Iz tega je sledilo, da so bili tisti, ki niso ustrezali kalupu, obravnavani kot moteči za to enotnost in zato podvrženi nasilju.
Kdo je ustvaril fašizem?
Mussolini je bil novinar, ki je ustanovil milanski časopis Il Popolo d’Italia. Prvotno član socialistične stranke, je skupino zapustil, ko se je boril v prvi svetovni vojni. Po vojni so fašisti socialiste razglasili za javnega sovražnika številka ena zaradi njihovega protivojnega stališča. Leta 1922 je postal italijanski premier in v naslednjih nekaj letih ta položaj spremenil v položaj diktatorske moči. “Benito Mussolini se je domislil izraza fašizem, ustvaril je prvo enopartijsko fašistično državo in je postavil načrt in predlogo za vse, kar je sledilo,” pravi Ben-Ghiat.
Pomemben del tega je bil kult osebnosti, ki se je pojavil okoli italijanskega voditelja. »[Mussolini] je bil v filmskih obzornikih in si je slekel srajco,« pravi. Čeprav so drugi, kot sta Lenin in Stalin, morda bolj povezani z idejo o takšnem kultu osebnosti, »teh navijaških navijačev, ki idolizirajo voditelja«, pripisuje Mussoliniju priznanje za ustvarjanje kalupa.
“V preteklosti je obstajala ideja, da je Mussolini kopiral Hitlerja, vendar je bilo v resnici zelo dolgo obratno,” dodaja. »Mussolini je bil na oblasti 11 let pred Hitlerjem. Vse stvari je uredil, ko je Hitler prišel na oblast. Hitler je [sprva veljal za] popolnega poraženca. Nihče ni hotel kupiti Mein Kampfa. Nihče se ni zanimal zanj. Potem je prišla velika depresija in on je zacvetel. [Fašizem] je zelo pomemben del nacizma. Začelo se je s tem, da je Hitler hotel prilagoditi tisto, kar je ustvaril Mussolini. Hitler je bil tako oboževalec Mussolinija; pisal mu je, poskušal dobiti sliko z avtogramom, ga poskušal srečati.«
Kaj je prispevalo k vzponu fašizma?
Mussolinijeva ustanovitev protofašistične stranke se je zgodila kmalu po ruski revoluciji in strah pred širjenjem komunizma je igral ključno vlogo.
“Glavni način, kako so fašisti prišli na oblast, je bil pobijanje in ustrahovanje največje in najbolj priljubljene stranke, socialistične stranke,” pojasnjuje Ben-Ghiat. “Eskadristi – teroristi, ki so se v tovornjakih spustili v mesta, uniformirani v črne srajce – so imeli nože in so ubili na tisoče ljudi v letih od 1919 do 1922. Ubijanje se je nadaljevalo, ko je Mussolini postal premier.”
Predvsem veleposestniki in poslovneži so podpirali zatiranje socializma, njihova podpora pa je Mussoliniju omogočila prihod na oblast. V strahu pred močjo dela so se namesto tega »skupinili z Mussolinijem«. In ta skupina je vključevala nihče drug kot kralja Viktorja Emanuela III., čigar avtoriteta bi se pod Mussolinijevo diktaturo znatno zmanjšala.
Kdaj je bilo fašizma konec?
Poraz sil osi v drugi svetovni vojni je pomenil konec ene faze fašizma – z nekaterimi izjemami, kot je bila Francova Španija, so bili prvotni fašistični režimi poraženi. Toda medtem ko je Mussolini umrl leta 1945, ideje, s katerimi se je proslavil, niso.
“Resnično se ne razume, kako vpliven je bil italijanski fašizem, ker ste imeli nacizem že zgodaj, vendar so bila fašistična gibanja v Ameriki, Švici, Franciji, Španiji, nato pa se je fašizem razširil v Argentini,” pravi Ben-Ghiat. »Gre za transnacionalno gibanje. Tako je ostalo živo po letu 1945.«
In ta »potem« sega vse do danes. Čeprav je obstajal tabu proti tej ideji, vsaj v teoriji, po drugi svetovni vojni, se je vrnila od devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je na oblast prišel nov val močnih. S pomočjo kodiranega jezika se vračajo stare ideje. “Živimo v času, ko se fašizem rehabilitira v Italiji in drugod,” pravi. »Dejstvo, da se to zdaj vrača, je moteče. Fašizem postaja rehabilitiran za nove generacije. Mussolinija in Hitlerja spet idealizirajo.«
In nekateri jeziki sploh niso kodirani. “Berlusconi je v Italiji, ko je bil v devetdesetih letih na kratko na oblasti, vrnil neofašiste nazaj v vlado,” poudarja Ben-Ghiat. Marsikje je prišlo do skokov v zločinih iz sovraštva; predsednik E.U. Parlament je bil ta mesec prisiljen pojasniti, zakaj je pozdravil Mussolinija; in zdi se, da se je človek, obtožen pokola v dveh mošejah v Christchurchu na Novi Zelandiji, glede na manifest, ki mu ga pripisujejo, razglasil za fašista.
