Luka Mesec je slovenski politik in aktivist, ki je od junija 2017 vodja ekosocialistične stranke Levica. Luka Mesec je bil prvič izvoljen v Državni zbor Slovenije na državnozborskih volitvah leta 2014. Ponovno pa je bil izvoljen na državnozborskih volitvah 2018. Je koordinator sveta Iniciative za demokratski socializem Labour-punk univerze in njenega naslednika Inštituta za študije dela. Zelo možno je, da bo Luka Mesec postal slovenski premier. Po vsej verjetnosti tudi bo, saj je še izjemno mlad. Njegovi nasprotniki pa so že precej stari.
Luka Mesec se je rodil 1. julija 1987 v Kranju. Odraščal je v Železnikih, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Nato pa se je vpisal na študij politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2012 je diplomiral iz evropskih študij. Med študijem je bil Luka Mesec aktiven v Klubu študentov Selške doline, Študentskem politološkem društvu Polituss, gibanju Mi smo univerza in Prekerčevi fronti. Od leta 2010 aktivno sodeluje pri delu Labour-punk univerze, aktivistično-teoretske organizacije, ki je v slovensko politiko prinesla demokratični socializem, in Inštituta za študije dela.
Luka Mesec in politična kariera
Mesec je sodeloval na slovenskih protestih 2012–2013. Na državnozborskih volitvah 2014 je bil izvoljen v Državni zbor Slovenije in ponovno izvoljen leta 2018. Pod njegovim vodstvom se je stranka Levica povezala s članicami Stranke evropske levice, vključno z grško Syrizo, francosko Levo fronto, nemško Levico in Španska združena levica. Luka Mesec zagovarja participativno ekonomijo, socialno korporativno upravljanje, davčne olajšave za revne, delavske pravice in ukinitev davčnih oaz ter je proti neoliberalizmu, ki po njegovem mnenju ni nič drugega kot razredni boj kapitala proti organiziranemu delu. Meni, da Evropa, ki je imela nekoč močno socialno demokracijo in sindikate, doživlja ta razredni boj pod krinko evropske integracije, v katerem države tekmujejo med seboj, namesto da bi temeljile na vzajemnosti.
Luka Mesec in njegova stranka Levica so izjemno hitro pridobili na glasovih. Predvsem so njihova volilna baza mladi Slovenci, ki se soočajo z velikimi težavami pri vstopu v odraslost. Stranka Levica je izjemno priljubljena. Po nekaterih pričanjih bo kmalu postala najbolj močna leva stranka v slovenskem parlamentu. Luka Mesec se je že večkrat izkazal kot izjemen govorec, ki je izjemno “obračal” svoje nasprotnike v različnih debatah. Mnogi Slovenci ne podpirajo Luka Meseca, vendar ne glede na to, je pridobil izjemno podporo med mladimi. Poleg Luka Meseca v stranki Levica uspešno delujejo tudi drugi člani, ki so izjemno strastni o svoji ideologiji npr. Miha Kordiš in Violeta Tomić.
Mesec je sodeloval na slovenskih protestih 2012–2013
Levica postaja ena najvplivnejših strank v Sloveniji, pravi Luka Mesec
V Trbovljah se je v soboto zbralo okoli 300 delegatov opozicijske Levice, ki so potrdili svojo platformo in listo za volitve v EU. Koordinator stranke Luka Mesec je v nagovoru na kongresu dejal, da pet let po ustanovitvi Levica postaja ena najvplivnejših strank v državi. Stranka Levica je izjemno močna, saj so leta 2018 na parlamentarnih dobili neverjetnih 9 sedežev. Treba je razumeti, da je Levica izjemno mlada stranka in zato, je njihov vzpon še toliko bolj izjemen.
Zgodovina stranke Levica
Združena levica je bila volilna zveza med Demokratsko laburistično stranko (DSD), Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) in Iniciativo za demokratični socializem (IDS). Zavezništvo je ustanovila tudi “četrta skupina” nestrankarskih civilnih skupin in gibanj ter avtonomnih posameznikov. Namen je bil zagotoviti alternativo tradicionalnemu političnemu establišmentu, ki je bil po slovenskih državnozborskih volitvah leta 2011 pod intenzivnim nadzorom javnosti. In služiti kot politični odtok za ideale slovenskih protestov 2012–13. Po dolgotrajnem procesu združevanja sta se dve od zavezniških strank združili v eno enoto.
Združitev je bila zaključena 24. junija 2017, ko je potekal prvi kongres stranke. Združitev je spremljal eksodus članov IDS, ki so doslej nasprotovali združitvi. V skladu z običaji IDS ima vodja stranke naziv “koordinator”. Na ustanovnem kongresu stranke je bil za koordinatorja izvoljen Luka Mesec (funkcija, ki jo je opravljal pred tem v IDS), za namestnico koordinatorja pa Violeta Tomič.
Matjaž Hanžek je 5. julija 2017 zapustil poslansko skupino Levica. Postal je nepovezani poslanec, s čimer je stranki ostalo le 5 poslanskih sedežev. Kot glavni razlog za odhod je navedel “nepravilen in nedemokratičen” proces združevanja. Izrazil je željo, da bi še naprej opravljal delo predsednika preiskovalnega odbora DZ, ki obravnava afero TEŠ 6. Bil je ustanovitelj. Pri tem je bil vodja TRS, vendar je odstopil in pred združitvijo pozneje tudi izstopil iz stranke. Levica je izjemno uspešna. Precej možno je, da bodo v prihodnosti stranka z največ stolčki v parlamentu.
Levica postaja ena najvplivnejših strank v Sloveniji
Kaj je demokratični socializem?
Demokratični socializem je politična filozofija, ki podpira politično demokracijo znotraj družbene ekonomije s posebnim poudarkom na ekonomski demokraciji, demokraciji na delovnem mestu in delavskem samoupravljanju znotraj tržno socialističnega gospodarstva ali alternativne oblike decentralizirano načrtno socialistično gospodarstvo. Demokratični socialisti trdijo, da je kapitalizem sam po sebi nezdružljiv z vrednotami svobode, enakosti in solidarnosti in da je te ideale mogoče doseči le z uresničevanjem socialistične družbe. Čeprav večina demokratičnih socialistov išče postopen prehod v socializem, lahko demokratični socializem podpira bodisi revolucionarno bodisi reformistično politiko kot sredstvo za vzpostavitev socializma. Demokratični socializem so popularizirali socialisti, ki so v 20. stoletju nasprotovali nazadovanju k enostrankarski državi v Sovjetski zvezi in drugih narodih.
Zgodovino demokratičnega socializma je mogoče zaslediti vse do socialističnih mislecev 19. stoletja po Evropi in čartističnega gibanja v Veliki Britaniji, ki so se nekoliko razlikovali po svojih ciljih. A so si delili skupno zahtevo po demokratičnem odločanju in javnem lastništvu produkcijskih sredstev ter te kot temeljne značilnosti družbe, za katero so se zavzemali. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je bil demokratični socializem močno pod vplivom gradualistične oblike socializma, ki sta jo spodbujala Britansko Fabian Society in evolucijski socializem Eduarda Bernsteina v Nemčiji.
Demokratični socializem je tisto, kar večina socialistov razume pod pojmom socializem. Je lahko zelo širok (socialisti, ki zavračajo enopartijsko marksistično-leninistično državo) ali bolj omejen koncept (povojna socialna demokracija). Kot široko gibanje vključuje oblike libertarijanskega socializma, tržnega socializma, reformističnega socializma, in revolucionarnega socializma, pa tudi etičnega socializma, liberalnega socializma, socializma. demokracija, ter nekatere oblike državnega socializma in utopičnega socializma, ki si vsi delijo zavezanost demokraciji.
